Candidatus liberibacter solanacearum – bolezen zebrastega čipsa

Candidatus Liberibacter solanacearum

Janja Lamovšek, december 2023

Uvod

Bakterija »Candidatus Liberibacter solanacearum« (Cls) povzroča bolezen zebrastega čipsa (ang. Zebra chips) na razhudnikovkah (Solanaceae), predvsem na krompirju, pa tudi na korenju in drugih kobulnicah. Je po Gramu negativna bakterija, katere prisotnost v gostiteljih je omejena na prevodni sistem (floem) rastlin in hemolimfo žuželčjih vektorjev.

O pojavih poročajo iz Amerike, Avstralije in Nove Zelandije. V preteklih letih so o najdbah poročali tudi iz Francije (2012), Avstrije (2015), Italije (2016), Srbije in Turčije (2020). Bakterija je uvrščena na seznam NNŠO (nadzorovani nekarantenski škodljivi organizmi) na semenskem krompirju, kjer je gospodarska škoda največja (do 60 %).  V Sloveniji njena prisotnost še ni bila potrjena.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Bolezenska znamenja

Na njivi so bolezenska znamenja pogosto zamenljiva z ostalimi bakteriozami, ki se na krompirju pojavljajo. Na rastlinah krompirja smo pozorni na rumenenje ali rdečenje, vihanje in propadanje listov. Pri gomoljih se pojavlja razbarvanje žilnega tkiva, ki je pri okuženih svežih gomoljih rjavkasto do rožnato obarvano. Takšni gomolji so na videz zdravi, a se ob prerezu opazi njihova slabša kvaliteta. Pri cvrtju čipsa žilno tkivo neenakomerno porjavi v obliki črt kar daje čipsu zebrast videz. Taki čipsi so grenki in netržni. Pri drugih gostiteljskih rastlinah se pojavlja rumeno, vijoličasto ali bronasto listje in  zakrnela rast pri korenju ter deformacije pri zeleni.  Pri okuženih rastlinah korenja je pogosta povečana tvorba stranskih koreninic.

Razvoj in širjenje bolezni

Gostiteljske rastline za ‘Candidatus Liberibacter solanacearum’ so:

• razhudnikovke: najpomembnejši gostiteljski rastlini sta krompir in paradižnik;
• kobulnice: korenje, zelena in pastinak, komarček, krebuljica, peteršilj, divje kobulnice.

Bakterijo iz okuženih gostiteljskih rastlin prenašajo žuželke, predvsem  bolšica Bactericera cockerelli, ki je karantenski, gospodarsko pomembni škodljivec krompirja, paradižnika in drugih razhudnikovk, v kombinaciji z bakterijo pa povzroča še večjo škodo. Omenjena bolšica v Sloveniji ni navzoča.

Od sprejema do prenosa bakterije poteče 14 dnevno latentno obdobje, v katerem se bakterija zadržuje v hemolimfi žuželk.  Po tem času se ob hranjenju prenese na novega gostitelja in povzroči razvoj prvih bolezenskih znamenj okoli tri tedne po okužbi. Zaradi neenakomerne razporejenosti bakterij po rastlini je njena detekcija težavna.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Glavna preventiva temelji na preprečevanju uvoza okuženega sadilnega materiala.

Ker v  Sloveniji prenašalec ni prisoten, ni potrebno spremljanje populacij bolšice s ketčerji ali lepljivimi ploščami. V Ameriki, kjer prenašalec je prisoten, uporabljajo tudi biotično varstvo za njegovo obvladovanje.

Kemično varstvo

Obvladovanje omenjene bakterijske bolezni poteka prek obvladovanja njenega prenašalca. Za zatiranje bolšice lahko uporabimo registrirane  insekticide na krompirju.

Viri

EPPO (2013) ‘Candidatus Liberibacter solanacearum’. Datasheets on pests recommended for regulation. EPPO Bulletin 43(2), 197-201. https://gd.eppo.int/taxon/LIBEPS (december 2023)

Mora, V., Ramasamy, M., Damaj, M. B., Irigoyen, S., Ancona, V., Ibanez, F., … & Mandadi, K. K. 2021. Potato zebra chip: An overview of the disease, control strategies, and prospects. Frontiers in Microbiology, 12, 700663. https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fmicb.2021.700663/full