Candidatus Phytoplasma asteris

Kazalo: Candidatus Phytoplasma asteris

Candidatus Phytoplasma asteris Lee et al.

Nika Krivec, julij 2022

Fitoplazme so bakterije iz razreda Mollicutes, ki nimajo celične stene. So obligatni paraziti, ki se razmnožujejo v floemu rastlin in v hemolimfi žuželčjih vektorjev. Povzročajo več kot 600 različnih rastlinskih bolezni, ki se kažejo med drugim kot upočasnjena rast, nenormalna pigmentacija, spremembe v razvitosti, morfologiji in obarvanosti listov ter cvetov in metličavost. V laboratoriju jih ne znamo gojiti, poleg tega so simptomi okužb lahko nespecifični, zato je identifikacija težavna.

Ca. Phytoplasma asteris’ je bila kot vrsta na podlagi filogenetske študije opisana leta 2004. Poznana je tudi pod imenom fitoplazme rumenice tipa Aster. Gre za globalno najbolj razširjeno fitoplazmo, ki okužuje veliko število rastlin, tako kmetijske kot okrasne. V Evropi so o tej vrsti do sedaj poročali pri trti, robidi, pri nekaterih križnicah, okrasnih rastlinah in jagodah.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Razširjenost

Po vsem svetu in v približno polovici evropskih držav. V Sloveniji še ni bila potrjena, je pa široko razširjena v sosedstvu (Italija, Madžarska). V Evropi je bila na jagodah najdena v Italiji, na Češkem, Poljskem in v Litvi, za borovnice in brusnice pa zaenkrat ni podatka o prisotnosti. Je ekonomsko pomemben povzročitelj obolenj borovnic in jagod v severni in srednji Ameriki.

Bolezenska znamenja

Na jagodah, borovnicah in brusnicah so bila opisana 4 različna obolenja s to vrsto fitoplazme. Za bolezen »strawberry aster yellows« (»rumenica jagode«) je značilno, da so najmlajši listi majhni s krajšimi peclji, razbarvani in čašaste oblike, medtem ko starejši listi lahko pordečijo in se polegajo. Rastline nenadoma ovenijo in odmrejo. Simptomi na cvetovih in sadežih so odvisni od stopnje razvoja v času okužbe in vključujejo razvoj zelenega pigmenta na cvetnih listih in razvoj cvetnih listov, ki morfološko spominjajo na zelene liste ter sterilnost. Do pojava podobnih simptomov na cvetovih pride tudi pri bolezni »strawberry green petal disease« (SbGP).

Pri »blueberry stunt disease« (»bolezen pritlikavosti borovnic«) je, kot že ime pove, primarni simptom pritlikavost oz. upočasnjena rast poganjkov z značilno kratkimi internodiji. Razvijejo se tipični navzdol upognjeni listi, ki so nenormalne velikosti (majhni), slabo formirani in imajo ob robovih in med žilami razbarvane površine; klorotični deli listov se pozno poleti/zgodaj jeseni lahko obarvajo rdeče. Simptomi so pogosto opazni najprej na novi rasti. Za »lingonberry stunt disease« (»bolezen pritlikavosti brusnic«) pa so značilni upočasnjena rast, majhni listi in rumenenje.

Slika 1: Simptomi okužbe na jagodi (foto: Plante N. et al. 2021)

Slika 2: Simptomi okužbe na borovnici z značilno gosto razrastjo v spodnjem delu rastline (foto: Gerald Holmes, Strawberry Center, Cal Poly San Luis Obispo (Forestry Images)).

Načini prenosa

Z razmnoževalnim materialom in predenicami (parazitske cvetnice). Prenašajo jo tudi mali škržatki, vendar pa do sedaj opisane vektorske vrste pri nas niso prisotne.

Varstvo

Zaenkrat najboljši način nadzora je, kot kaže, uporaba insekticidov širokega spektra. Vektorje je nemogoče popolnoma zatreti, poleg tega imajo ti ponekod lahko več generacij letno. Zato se je najbolje posluževati več strategij hkrati, ki poleg insekticidov vključujejo še odstranjevanje in uničevanje okuženih rastlin, uporabo zdravega sadilnega materiala, sajenje odpornejših sort in kolobarjenje.

Uporabljeni viri

Alsaheli Z., Contaldo N., Mehle N., Dermastia M., Elbeaino T., Bertaccini A. 2019. First Detection of ‘Candidatus Phytoplasma asteris’ and ‘Candidatus Phytoplasma solani’ –related strains in fig trees. Journal of Phytopathology 168(1): 63-71.

Brochu, A.-S., Rodríguez-Martínez D., Goulet C., Péréz-López E. 2021. Strawberry Green Petal Disease: A Diagnostic Guide. Plant Health Progress 22: 591-595.

CABI: https://www.cabi.org/isc/datasheet/7642 (dostopano: julij 2022)

Cieślińska M., Komorowska B., Stankiene J. 2006. Occurence and Identification of Aster Yellows Related Phytoplasma in Strawberry in Poland and Lithuania. Acta Horticulturae 708: 141-145.

Kumari S., Nagendran K., Rai A. B., Singh B., Rao G. P., Bertaccini A. 2019. Global Status of Phytoplasma Diseases in Vegetable Crops. Frontiers in Microbiology 10: 1349.

Lee I.-M., Gundersen-Rindal D. E., Davis R. E., Bottner K. D., Moarcone C., Seemüller E. 2004. ‘Candidatus Phytoplasma asteris’, a novel phytoplasma taxon associated with aster yellows and related disease. International Journal of Systematic and Evolutionary Microbiology 54: 1037-1048.

Plante N., Brochu A.-S., Goulet C., Thibault P., Fournier V., Pérez-López E. 2021. First evidence of the occurrence of a putative new subgroup of ‘Candidatus Phytoplasma asteris’ (16SrI) associated with strawberry green petal disease in Quebec, Canada. New Disease Reports 44(1).

Polashock  J.J., Caruso F.L., Averill A.L., Schilder A.C. Compendium of Blueberry, Cranberry and Lingonberry Diseases and Pests. 2nd edition (2017),  84 str.

Maas J. L. Compendium of Strawberry Diseases. 2nd Edition (1998), 73 str.