Candidatus Phytoplasma australiense

Kazalo: Candidatus Phytoplasma australiense

Ca. Phytoplasma australiense

Nika Krivec, marec 2023

Uvod

Fitoplazme so bakterije iz razreda Mollicutes, ki nimajo celične stene. So obligatni paraziti, ki se razmnožujejo v floemu rastlin in v hemolimfi žuželčjih vektorjev. Povzročajo več kot 600 različnih rastlinskih bolezni, ki se kažejo med drugim kot upočasnjena rast, nenormalna pigmentacija, spremembe v razvitosti, morfologiji in obarvanosti listov ter cvetov in metličavost. V laboratoriju jih ne znamo gojiti, poleg tega so simptomi okužb lahko nespecifični, zato je identifikacija težavna.

Ca. Phytoplasma australiense je bil prvič opisan leta 1997. Gre za ribosomsko skupino 16SrXII (stolbur), podskupino B. Ta fitoplazma probleme povzroča v Avstraliji, kjer okužuje predvsem vinsko trto, našli pa so jo tudi na papaji, mungo fižolu, zimzelenu (Catharanthus roseus) in na jagodnjaku (Fragaria spp.). Na Novi Zelandiji so jo našli na jagodnjaku, novozelandskem lanu (Phormium tenax, P. cookianum), Coprosma spp., na južni kijevki (Cordyline australis) in na krompirju.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Razširjenost

Pri jagodah naj bi Ca. P. australiense povzročala dve obolenji, in sicer »strawberry green petal« v Avstraliji in »strawberry lethal yellows« na Novi Zelandiji. »Strawberry green petal« se pojavlja tudi v drugih delih sveta, kar pomeni, da morda Ca. P. australiense ni endemična za Avstralijo in Novo Zelandijo, kot so mislili pred tem, vendar pa zaenkrat ni podatkov o pojavljanju povzročitelja kje drugje po svetu.

Bolezenska znamenja

Pri bolezni »strawberry green petal« cvetni listi spremenijo barvo iz bele v zeleno, v sredini cveta pa se razvije struktura, podobna plodu. Značilen je tudi razvoj listom podobnih struktur na razvitem sadežu, ki se pojavijo sočasno z zelenimi cvetovi. Bolezen je lahko prepoznati.

Za bolezen »strawberry lethal yellows« je značilno vihanje listov, ki spremenijo barvo v vijolično in se poležejo k tlom. Mladi listi dobijo rumene robove, ostanejo majhni s kratkimi peclji in rastejo v skupkih. Rast je zavrta in rastline ponavadi odmrejo. Tudi stoloni ponavadi razvijejo bolezenska znamenja.

Ni jasno, kako lahko en povzročitelj povzroča dve različni bolezni na istem gostitelju, v tem primeru na jagodnjaku, in kateri faktorji vplivajo na razvoj obolenj (kultivar, okolje, razvoj bolezni, mešane okužbe…).

Načini prenosa

V Avstraliji do sedaj niso opisali prenašalca, medtem ko na Novi Zelandiji enega izmed sevov prenaša insekt iz sorodstva svetivcev (Fulgoromorpha) Oliarus atkinsoniii (Myers), ki pa v Evropi ni prisoten.

Varstvo

Priporoča se uporaba certificiranega sadilnega materiala. V primeru, da odkrijemo okužbo v nasadu, je rastlino oz. rastline priporočeno uničiti.

Viri

Brochu, A.-S., Rodríguez-Martínez D., Goulet C., Péréz-López E. 2021. Strawberry Green Petal Disease: A Diagnostic Guide. Plant Health Progress 22: 591-595.

Constable F. E. 2015. Australian Grapevine Yellows. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. 2nd Ed. Wilcox W. F., Gubler, W. D., Uyemoto J. K. (ur.). The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 105-107.

EPPO. 2004. Mini data sheet on Candidatus Phytoplasma australiense.

Padovan A., Gibb K., Persley D. 2000. Association of ‘Candidatus Phytoplasma australiense’ with green petal and lethal yellows diseases in strawberry. Plant Pathology, 49(3): 362-369.

Queensland Government/Business Queensland, povezava: https://www.business.qld.gov.au/industries/farms-fishing-forestry/agriculture/biosecurity/plants/diseases/horticultural/lethal-yellows; dostopano 15. 3. 2023

Streten C., Gibb K. S. 2005. Genetic variation in Candidatus Phytoplasma australiense. Plant Pathology, 54: 8-14.