Candidatus Phytoplasma fragariae

Candidatus Phytoplasma fragariae

Barbara Grubar, september 2021

Fitoplazme so rastlinsko patogene bakterije, ki jih uvrščamo v razred Mollikutes, rod ‘Candidatus  Phytoplasma’. Preživijo in razmnožujejo se  v rastlinskem floemu in hemolimfi žuželk. Taksonomija fitoplazme je zapletena in temelji na 16S ribosomskem genskem zaporedju, bioliških, fitopatoloških in genetskih lastnostih. Candidatus phytoplasma fragariae je patogen, ki je slabo poznan in raziskan, zato je  tudi njegovo širjenje  in obseg gostiteljskih rastlin dokaj neznan. ‘Ca. Phytoplasma fragariae’ je bila prvič odkrita in opisana na jagodah v Litviji leta 2004. Leta 2017 so prvič poročali o odkritju  ‘Candidatus fitomlasma fragariae’ v Sloveniji, in sicer v dveh nasadih lesk (Corylus avellana) na območju Slovenske Bistrice. Razširjenost ‘Ca. Phytoplasma fragariae’ po svetu: Azija (Kitajska), Italija, Velika Britanija, Belgija.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Cand_phy_frag

Gostiteljske rastline ‘Ca. Phytoplasma fragariae’ so: jagode (Fragaria X ananassa), rdeči dren (Cornus sanguinea), črni bezeg (Sambucus nigra), krompir (Solanum tuberosum), navadna leska (Corylus avellana), mali jesen (Fraxinus ornus), poljski javor ali maklen (Acer campestre), navadni gaber (Carpinus betulus), graden (Quercus petraea), navadni glog (Crataegus laevigata).

Bolezenska znamenja s fitoplazmami okuženih rastlin so zelo različna. Odvisna so od vrste fitoplazme in stopnje okužbe in so posledica porušenega hormonskega ravnovesja rastline in motnje delovanja rastnih regulatorjev v rastlini.

Med specifična sodijo virescenca ali razbarvanje listov, filodija ali razvoj cvetnih delov v listu podobne strukture, sterilnost cvetov, metličavost stranskih poganjkov, podaljševanje internodijev, povečana tvorba floema.

Fitoplazme večinoma negativno vplivajo na rastline, kljub temu pa poznamo nekaj vrst rastlin, ki so odporne ali pa tolerantne na okužbo s fitoplazmo. Takšne rastline ne izražajo bolezenskih znamenj ali pa so bolezenska znamenja prisotna v milejši obliki.

Nespecifična bolezenska znamenja so najbolj pogosta pri lesnatih rastlinah in vključujejo: zvijanje in zmanjšanje listov, povečanje žil, zmanjšano velikost plodov, prezgodnje jesensko obarvanje.

Fitoplazme v rastlini živijo in se razmnožujejo izključno v floemu. S tem oslabijo delovanje sitastih cevi, pri čemer pride do motenj prenosa hranilnih snovi. Prisotnost fitoplazm oslabi tudi fiziološko delovanje rastlin: zmanjša se učinkovitost fotosinteze, prevodnost rež, respiracija korenin, spremeni se sekundarni metabolizem ter nastopi hormonsko neravnovesje v rastlini.

V dveh nasadih lesk v Slovenski Bistrici, kjer je bilo odvzeto večje število vzorcev, je bila prisotnost fitoplazme potrjena na vzorcu z metlastimi izrastki. Na tem območju vzorčenja so bile že popolnoma propadle leske (rumenenje krošnje in odpadanje listov). Na odmrlih poganjkih je bilo pogosto opaziti ostanke plodov, ki so bili bodisi prazni ali pa slabše razviti.

Slika 1: Okužba rastline jagode s fitoplazmo. Rastlina je nekrotična, rumeni in zaostaja v rasti (foto: Research Gate.net)

CANDIDATUS PHYTOPHLASMA FRAGARIAE, STANIULIS &DAVIS – CANDIDATUS PHYTOPHLASMA FRAGARIAE_1

Slika 2,3,4: Bolezenska znamenja na leskah, v katerih je bila potrjena prisotnost fitoplazem: rumenenje krošnje in odpadanje listov (leva slika), propadanje posameznih ogrodnih vej (slika na sredini), propadanje celega grma (desna slika) (foto: NIB, povzeto s strani IVR)

CANDIDATUS PHYTOPHLASMA FRAGARIAE, STANIULIS &DAVIS – CANDIDATUS PHYTOPHLASMA FRAGARIAE_2

Najpomembnejše možne poti vnosa in prenosa fitoplazem so z vegetativno razmnoženim materialom ter z okuženimi žuželčjimi prenašalci.

Možen prenos je tudi z okuženimi sadikami, podlagami in cepiči.

Priporoča se:

  • Na območju, kjer je fitoplazma potrjena se odstrani rastline, ki so okužene. S tem preprečimo razmnoževanje in širjenje fiotoplazm.
  • Smiselno je testirati matične rastline na prisotnost fitoplazem.
  • V primeru sajenja novih sadik je priporočljivo, da se sadi le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih rastlin.
  • Potrebno je preučiti ali obstajajo tržno zanimive sorte, ki so odporne na okužbo s fitoplazmami.
  • Če se ugotovi obstoj prenašalca je potrebno preučiti možnost zatiranja le-tega ali možnost preprečitve njegovega vstopa v nasade lesk (zelo verjetno izvedljivo le za nasade matičnih rastlin).

Valiunas D.,Staniulis J., Davis E.R. 2006. »Candidatus Phytoplasma fragariae«, a novel phytoplasma taxon discovered in yellows diseased strawbwrry, Fragaria X ananassa.  International Journal of Systematic and Evolutionary microbiology (2006), 56, 277-281str.

Mehle N., Ravnikar M., Dermastia M., Solar A., Matko B., Mešl M. First report of ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’ infection of Corylus avellana (hazelnut) in Slovenia. Plant disease 2018, 102, 12: 2636

Department  for Environment Food&Rural Affairs. 2015. Rapid Pest risk analysis (PRA) for: Candidatus Phytoplasma fragariae.

Mehle N. Hitra analiza tveganja: fitoplazme na leskah: ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’ in fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70. [Ljubljana, 2019]: 47 str