Candidatus Phytoplasma rubi

Candidatus Phytoplasma rubi

Aljoša Beber; oktober 2021

Fitoplazma ‘Candidatus Phytoplasma rubi’ je bakterija, ki se pojavlja na ekonomsko pomembnih vrstah iz družine Rubus (maline, robide). Kot povzročiteljica bolezni pritlikavih robid (Rubus stunt disease) je bila ugotovljena leta 2011 na podlagi molekularnih analiz in specifičnosti prenašalca.

Fitoplazma je prisotna v več evropskih državah in v evropskem delu Rusije. V Sloveniji okužbe s to fitoplazmo zaenkrat še nismo potrdili.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Candidat_phyt_rubi

Candidatus Phytoplasma rubi’ povzroča na gostiteljskih rastlinah razvoj različnih bolezenskih znamenj. Tipična znamenja okužbe so pritlikava in metličava rast poganjkov, manjši listi, podaljšani čašni listi in spremenjena oblika cvetov ter deformirani plodovi. Namesto ploda se lahko razvijejo strukture v obliki listov (ang.: phyllody). Na razvoj bolezenskih znamenj vplivajo vremenske razmere, agrotehnični ukrepi, hkratna okužba z virusi in različek bakterije. Okužba je po navadi v prvem letu latentna, bolezenska znamenja se razvijejo šele v drugem letu rasti. Priporočeno je, da vizualno določanje bolezni temelji na prepoznavi treh značilnih bolezenskih znamenj, saj so znamenja precej variabilna in odvisna od več dejavnikov. Na vrstah iz družine Rubus, ki so kazale podobna bolezenska znamenja, so potrdili še nekatere druge fitoplazme.

Slika 1: Rastline robid, ki kažejo močno pritlikavo rast. Primer je iz Belgije, kjer je 'Candidatus Phytoplasma rubi' precej razširjena. (foto: Kris De Jonghe, Flanders Research Institute for Agriculture, Fisheries and Food)

Rubus stunt blackberry

Fitoplazme v naravi večinoma prenašajo žuželke, ki se prehranjujejo s sesanjem tekočine floema. V primeru bolezni pritlikavih robid, čigar povzročiteljica je ‘Candidatus Phytoplasma rubi’, se najpogosteje omenja škržata Macropsis fuscula  kot domnevnega prenašalca, ki pa se v Sloveniji še ni pojavil. Fitoplazme prenaša tudi parazitksa rastlina predenica (Coscuta sp.), ki parazitira korenine drugih rastlin. Pomembna oblika širjenja patogena je vegetativno razmnoževanje rastlin.

Zaradi možnega prenosa patogena z vegetativnim razmnoževanjem je ključno, da uporabljamo certificiran sadilni material. Če opazimo značilna bolezenska znamenja na kateri izmed rastlin, je priporočeno takšno rastlino odstraniti iz nasada in jo uničiti.

De Jongh K., Goedefroit T. 2019. First report of ‘Candidatus Phytoplasma rubi’ on blackberry in Belgium. New disease report, 39 (1): 19

Holger L., Reineke A. 2019. Preliminary survey on putative insect vectors of Rubus stunt phytoplasmas. Journal of applied entomology, 143 (4): 328 – 332

Holger L., Reineke A. 2019. Rubus stunt: a review of an important phytoplasma disease in Rubus spp. Journal of plant disease and protection, 126 (5): 393 – 399

Malembic-Maher S., Salar P., Filippin L., Carle P., Angelini E., Foissac X. 2011. Genetic diversity of European phytoplasmas of the 16SrV taxonomic group and proposal of ‘Candidatus Phytoplasma rubi’. International journal of systematic and evolutionary microbiology, 61 (9): 2129 – 2134