Čebulna plesen

(Peronospora destructor (Berk.) Casp.)

Neja Marolt; oktober 2017

Čebulna plesen, ki jo povzroča gliva Peronospora destructor, je navzoča povsod po svetu in predstavlja eno najpomembnejših bolezni listov čebulnic. V primeru daljše izpostavljenosti rastlin visoki relativni zračni vlagi in nizkim temperaturam se lahko bolezen razširi do te mere, da neugodno vpliva na razvoj čebulic, listne mase in kasnejšo skladiščno sposobnost čebulnic. Najpogosteje se pojavlja na čebuli, česnu, drobnjaku, šalotki in drugih divjih vrstah čebulnic.

Znake okužbe najlažje opazimo na starejših listih in se kažejo v obliki svetlo zelenih podolgovatih peg, ki so dolge od 3 do 30 cm. V mokrih in hladnih razmerah se na listih začne tvoriti sivo vijolična prevleka trosonoscev in trosov. Znamenja bolezni se širijo v pasovih ali krogih, saj se trosi iz prvotno okuženih rastlin hitro prenesejo na sosednje rastline. Okuženi listi se povesijo, postanejo svetlo zeleni, rumenijo in postopoma odmrejo. Gliva prav tako okužuje cvetove in se prenaša naprej s semenom. Čebule so lahko sistemično okužene in začnejo gniti šele v skladiščih. Bolezen lahko izbruhne večkrat na leto v pogojih ugodnih za rast glive. Kadar je relativna zračna vlaga nižja od 80 % in temperature višje od 24 °C se rast glive ustavi in ponovno okrepi, kadar nastopi vlažno in hladno vreme.

Slika 1: Svetlo zelene podolgovate pege na listih čebule, kot posledica okužbe s čebulno plesnijo (foto: arhiv KIS)

Čebulna plesen 1

Slika 2: Sivo vijoličen micelij na listih čebule, kot posledica okužbe s čebulno plesnijo (foto: arhiv KIS)

Čebulna plesen 2

Gliva se ohranja na dva načina: prezimi lahko v obliki oospor v rastlinskih ostankih v tleh, ali pa se ohranja kot micelij v sistemično okuženih čebulčkih. Oospora kali s kličnim mešičkom, s katerim prodre v rastlino. Ko micelij preraste v notranjost celic, pričnejo iz listnih rež izraščati trosonosci s trosovniki, ki dajejo okuženim rastlinam sivo vijoličen plesniv videz. V sporangijih nastajajo letni trosi, ki širijo okužbe naprej po nasadu. Trosi se tvorijo ponoči, čez dan pa se sprostijo in padejo na liste gostitelja. Na rastlini trosi preživijo od 1 do 3 dni ter ob ustreznih pogojih okužijo rastlino. Za okužbo so potrebne temperature, nižje od 22 °C ter daljše obdobje omočenosti listov.

Slika 3: Gliva povzroči povešanje in rumenenje čebulnih listov (foto: arhiv KIS)

Čebulna plesen 3

Preventivni ukrepi

Priporočljiva je setev zdravega in certificiranega čebulčka. V praksi se vedno bolj uveljavlja vzgoja sadik iz semena čebule, te so manj dovzetne za okužbo s čebulno plesnijo. Najbolj učinkovit preventivni ukrep je štirileten kolobar, ki ne vključuje gostiteljskih rastlin iz rodu Allium. Pred setvijo je potrebno poskrbeti za dobro odcedno zemljišče. Priporoča se čim širša sadilna razdalja, saj pregosti posevki ustvarjajo pogoje, ugodne za razvoj plesni. Izogibamo se namakanju z razpršilci, ki direktno močijo listno maso. Posevke čebule zato namakamo le površinsko. Iz vrtov odstranjujemo rastline, okužene s čebulno plesnijo, ki so vir novih okužb.

Kemično zatiranje

Za zatiranje čebulne plesni na čebuli, česnu in šalotki lahko uporabimo katerega izmed bakrovih pripravkov, katerim dodamo močilo za boljšo oprijemljivost. Strobilurinski pripravki in sredstva na osnovi mankozeba ter metalaksila, ki jih najdete v spodnji preglednici, so registrirani za zatiranje čebulne plesni na čebuli, česnu, poru, šalotki in drobnjaku.

Seznam dovoljenih fungicidov za 2016/2017

Develash R. K., Sugha S. K. 1997. Management of downey mildew (Peronospora destructor) of onion (Allium cepa). Crop protection Volume 16, Number 1: 63-67

Compendium of Onion and Garlic Diseases. 1995. The American Phytopathological Society St. Paul, Minnesota: 20-21 str.