Čebulni molj

(Acrolepiopsis assectella)

Primož Žigon; oktober 2017

Čebulni molj je škodljivec kmetijskih rastlin iz rodu Allium, predvsem čebule in česna. Pojavlja se zgolj v posameznih letih in večje gospodarske škode ne povzroča, zato njegovo zatiranje največkrat ni potrebno.

Slika 1: Odrasel osebek čebulnega molja (foto: Barfoot R., www.ukmoths.org)

Čebulni molj 1

Škodo na rastlinah povzročajo gosenice, ki se prehranjujejo na listih. Znaki zgodnjega napada so opazni na listih rastlin kot vzdolžne srebrne proge, ki so posledica vrtanja rovov. Gosenice se prehranjujejo s parenhimskim tkivom, epidermalno tkivo pa ostane nepoškodovano. V votli notranjosti starejših listov lahko ob močnem napadu opazimo iztrebke gosenic. Kasneje se gosenice zavrtajo tudi v čebulice in cvetna stebla ter s tem povzročajo rumenenje in venenje rastlin.

Slika 2: Poškodbe od čebulnega molja (foto: Miklavc J. in Miklavc M., KGZ Maribor)

Čebulni molj 2

Slika 3: Poškodbe od čebulnega molja (foto: Miklavc J. in Miklavc M., KGZ Maribor)

Čebulni molj 3

Odrasli metulji čez krila merijo do 14 mm, so temno rjave barve in imajo na sprednjem delu kril značilno belo pego. Odrasli osebki prezimijo v tleh, v raznih skrivališčih in med rastlinskimi ostanki. V maju se parijo, nato pa samice odložijo na liste v povprečju do 100 jajčec. Pri povprečni temperaturi 25 °C se v 3-4 dneh izležejo zelenkasto rumene gosenice velikosti 10-12 mm, ki se zavrtajo v liste. V obdobju 14 dni se gosenice petkrat levijo in nato zabubijo. Po enem tednu iz bub izletijo odrasli metulji, ki živijo 7-10 dni. Škodljivec v naših razmerah razvije do tri rodove letno.

Varstvo
Posevke je potrebno redno pregledovati, da pravočasno ugotovimo pojav škodljivca in po potrebi ustrezno ukrepamo. Na poru znaša prag zatiranja 5 % napadenih rastlin, pri čemer je potrebno pregledati najmanj 50 rastlin na parceli. Pojav odraslih metuljev lahko učinkovito spremljamo tudi s pomočjo feromonskih vab. Večjo škodo lahko čebulni molj povzroča predvsem v posevkih namenjenim semenski pridelavi, sicer pa zatiranje v večini primerov ni potrebno.
 
Nekemično zatiranje

Škodljive gosenice iz rodu Lepidoptera lahko zatiramo s pripravki na osnovi bakterije Bacillus thuringiensis, ki pa pri nas niso registrirana za uporabo na čebulnicah. Sredstva sicer učinkoviteje delujejo na mlajše razvojne stadije gosenic, pri njihovi aplikaciji pa je potrebno paziti, da je površina listov dovolj omočena.

Kemično zatiranje

V tujini predvsem pri semenski pridelavi čebule za zatiranje prvega in drugega rodu čebulnega molja priporočajo dvakratno škropljenje z insekticidi v razmiku 10 dni. V Sloveniji za zatiranje čebulnega molja ni registriranih insekticidov, posredno pa jih lahko do določene mere zatiramo z aplikacijo insekticidov za zatiranje čebulne muhe (Delia antiqua).

Acrolepiopsis assectella (leek moth). CABI, Invasive Species Compendium. Wallingford, UK: CAB International
http://www.cabi.org/isc/datasheet/3017#2570CF60-AB59-43D2-AA09-E4642B231F05 (oktober 2017)

EPPO Standard PP 2/1(1) Guideline on good plant protection practice: principles of good plant protection practice. 1994. OEPP/EPPO Bulletin, 24. OEPP/EPPO, Pariz: 233-240

Luzar J. 2011. Preučevanje škodljivosti porove zavrtalke (Napomyza gymnostoma Loew, Diptera, Agromyzidae) na čebuli (Allium cepa L.), gojeni v mešanih saditvah z zelišči. Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo: 38 str.

Nastić P. 2013. Lukov moljac- Acrolepiopsis assectella. Agronomija.
http://agronomija.rs/2013/lukov-moljac-acrolepiopsis-assectella/ (oktober 2017)