Češnjeva listna sušica

Apiognomonia erythrostoma (Pers.) Höhn.

Urša Prislan, avgust 2024

Uvod

Češnjeva listna sušica je manj znana bolezen češenj. V Evropi in pri nas se je v večjem obsegu začela pojavljati šele v zadnjih desetletjih. Gliva Apiognomonia erythrostoma okužuje gojene in divje češnje in marelico. Do izbruha bolezni pride, kadar so pomladi zelo deževne in obstajajo zadostni viri okužbe v nasadih ali na divjih češnjah v okolici. Ob močnejših, zgodnjih izbruhih bolezni, pride do predčasnega sušenja listov, kar vpliva na pridelek v tekoči in naslednji rastni dobi.

Bolezenska znamenja

Prva znamenja bolezni so bledo zelene in rumene lise na listih, na katerih tkivo odmira in postaja rjavo. Rjave lise se združujejo, listi se ob glavni žili vihajo in zvijajo navzgor ter suhi obvisijo na ukrivljenem peclju. Večji del suhih listov ostane na drevesu vse do pomladi.

Bolezen prizadene tudi plodove, na katerih se pojavijo razbarvanja ali vdrti predeli. Gliva zmanjša elastičnost povrhnjice in plodovi so bolj podvrženi pokanju. Plodovi so ob močni okužbi deformirani, ne dozorevajo, posušijo se in ostanejo na drevesu.

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva preživi v obliki peritecijev (spolnih trosišč) na okuženih suhih listih, ki so padli na tla ali obviseli na drevesu. V peritecijih dozorele askospore spomladi okužijo mlade liste in plodove. Močne izbruhe bolezni pogojuje deževno in vlažno vreme spomladi in poleti ter zadostna količina inokuluma. Za kalitev askospor zadostuje že 6-urna omočenost listov. Tudi okuženi suhi listi divje rastočih češenj v bližini nasadov so vir okužbe. Tveganje za okužbo je že v stadiju brstenja, največje pa po končanem cvetenju, ko rastejo novi poganjki in se plodovi začno debeliti. Epidemiološke študije v italijanski pokrajini Trentino so pokazale, da so se askospore sproščale po padavinah, od začetka aprila dalje, najbolj intenzivno ob koncu maja. Bolezenska znamenja na listih se pojavijo od dva do šest tednov po okužbi. Poleti se na nekrotičnih pegah razvijejo tudi nespolna trosišča (piknidiji), ki pa naj ne bi imeli pomembnega vpliva na nadaljni razvoj bolezni. Poglaviten vir okužb so askospore. Med sortami češenj so razlike v občutljivosti za to bolezen.

Varstvo

Z odstranjevanjem okuženega listja in suhih poganjkov zmanjšamo vire okužbe.

Škropljenje proti listni luknjičavosti koščičarjev zmanjša tudi pojav češnjeve listne sušice. V nasadih, kjer se je bolezen v prejšnjih letih močneje pojavljala, škropimo tudi proti sušici preventivno in s fungicidi zavarujemo občutljive liste in plodove pred okužbo. Več težav bolezen lahko povzroči pri ekološki pridelavi češenj, saj so bakrovi pripravki in žvepleno apnena brozga le deloma učinkoviti.

Uporabimo lahko le sredstva, ki so v aktualnem času uporabe registrirana za ta namen in so navedena v seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev

 (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm). Pred njihovo uporabo si natančno preberemo navodila in upoštevamo priporočene odmerke in vremenske razmere.

Viri

Bayerische Landanstalt fur Landwirtschaft. Bekämpfung der Gnomonia-Blattbräune an Süßkirschen. https://www.lfl.bayern.de/ips/obstbau/044990/index.php, zadnjič dostopano 24.9.2024

Das Grüne Lexikon Hortipedium. Gnomonia Blattbräune.

https://www.hortipendium.de/Gnomonia_Blattbr%C3%A4une, zadnjič dostopano 23.9.2024

OEPP/EPPO Bulletin. 2004. EPPO Standards, Good plant protection practice PP 2/33, Stone fruits. EPPO Bulletin, 34: 430

Prodorutti D., Bugiani R., Rossi R., Antoniacci L., Gottardello A., Cainelli C., Profaizer D., Franchini S., Pantezz T. 2017. Apiognomonia erythrostoma: an emerging disease of stone fruits in Italy. IOBC-WPRS Bulletin, 123: 191-194.