Česnova rja

(Puccinia allii (DC.) F. Rudolphi)

Neja Marolt; oktober 2017

Gliva Puccinia allii povzroča rjo na več vrstah čebulnic, predvsem na česnu, čebuli, šalotki, drobnjaku idr. Bolezen povzroča največjo gospodarsko škodo tam, kjer je pridelava razširjena skozi vse leto. Bolezenska znamenja najprej opazimo zgodaj spomladi ali jeseni, ko temperature zraka ne presežejo 24 °C. Kozmetične napake v obliki oranžnih prašnatih peg na listih neugodno vplivajo predvsem na tržno vrednost pri mladem tipu čebulnic.

Bolezenska znamenja se najprej pojavijo v obliki bledo zelenih ovalnih in privzdignjenih peg na površini listov in stebel, na katerih se kasneje razvijejo oranžna prašnata poletna trosišča, premera 1-3 mm. Oranžne pege različnih oblik so najpogosteje razporejene med listnimi žilami. Kasneje v rastni dobi se na listih in steblih oblikujejo sivo rjava ležišča zimskih trosov. Močno okuženi listi rumenijo in propadajo.

Slika 1: Oranžna in sivo rjava trosišča česnove rje na česnu (foto: arhiv KIS)

Česnova rja 1

Puccinia allii je avtoecična gliva, kar pomeni da za svoj razvoj potrebuje enega samega gostitelja – to je predstavnika iz poddružine lukovk (Allioideae). Prezimuje v rastlinskih ostankih, v obliki zimskih trosov-teliospor, ki so pritrjene v zimskih trosiščih telijih. Spomladi od aprila do maja te vzklijejo v bazidij z bazidiosporami. Te veter ali dežne kapljice zanesejo na zelene dele mladih rastlin, kjer izvršijo okužbo. Od aprila do julija se na steblu in listih česna oblikujejo svetlo zelene ovalne in privzdignjene pege. Ko se njihova povrhnjica razpoči se pokažejo svetlo do cimetasto oranžna poletna trosišča-urediniji. Za ohranjanje glive so ključnega pomena urediniospore. Ko se urediniji razpočijo, veter poletne spore odnese na daljše razdalje in omogoči njihovo nadaljnjo širitev. Optimalne razmere za razvoj bolezni so nekaj urna prisotnost visoke relativne zračne vlage, višje od 97 % in temperatura med 10 in 15 °C. Jakost okužbe se poveča, ko so rastline v sušnem stresu ali podvržene prekomernemu gnojenju z dušikom. Razvoj glive se zaustavi, če temperatura pade pod 10 °C ali naraste nad 24 °C.

Slika 2: Oranžna trosišča - urediniji (foto: arhiv KIS)

Česnova rja 2

Slika 3: Sivo rjava trosišča – teliji česnove rje (foto: arhiv KIS)

Česnova rja 3

Preventivni ukrepi

  • Vnos glive na pridelovalne površine preprečimo s sajenjem zdravega in certificiranega semena;
  • Posevek zasnujemo na dobro pripravljenih in odcednih tleh;
  • Poskrbimo za ustrezno širok kolobar, ki naj ne vključuje gostiteljskih rastlin iz poddružine lukovk;
  • Redno pregledovanje posevkov, ob pojavu prvih trosišč kemično zatiramo bolezen.

Kemično zatiranje
Pri nas imamo za obvladovanje česnove rje dovoljene nekatere preventivne fungicide s kontaktnim delovanjem v obliki bakrovega oksiklorida ali s sistemičnim delovanjem, na osnovi boskalida in piraklostrobina ali fluopirama in tebukonazola. Dovoljena pa je tudi uporaba kurativnega fungicida z aktivno snovjo azoksistrobin.

Seznam dovoljenih fungicidov za 2016/2017

Anikster Y., Szabo L. J., Eilam T., Manisterski J., Koike S. t., Bushnell W. R. 2004. Morphology, life cycle biology, and DNA sequence analysis of rust fungi on garlic and chives from California. Phytopathology, Vo. 94, No. 6: 569-577

Compendium of Onion and Garlic Diseases. 1995. The American Phytopathological Society St. Paul, Minnesota: 24 str.