Parthenolecanium corni Buche
Češpljev kapar
Melita Theuerschuh in Primož Žigon; september 2016, posodobljeno marec 2022
Uvod
Češpljevega kaparja uvrščamo v družino Coccidae, za katero je močno izražen spolni dimorfizem. Klasifikacija temelji večinoma na morfoloških lastnostih odraslih samic. Češpljev kapar je polifag in znan škodljivec številnih sadnih vrst ter drugih lesnatih rastlin. Škodljivec se aktivno premika v razvojni obliki nimfe (ličinke), pomemben povzročitelj pasivnega prenosa pa je tudi človek, predvsem s premikanjem rastlinskega materiala.
Poškodbe
Kaparji se hranijo z rastlinskim sokom in tako oslabijo rastlino, povzročijo razbarvanje listov, deformacije vej ter njihovo odmiranje, ob hujšem napadu celo odmiranje celotnih rastlin. Oslabljene rastline so tudi dovzetnejše za napade drugih patogenov. Posredna škoda, ki jo povzročajo, je izločanje medene rose. Nanjo se naselijo glive sajavosti, ki zmanjšujejo fotosintezo, vplivajo na razvoj ter tržno vrednost rastlin in pridelka.
Opis in bionomija
Škodljivca največkrat opazimo v aprilu in maju na lanskoletnih ali starejših poganjkih, kjer se nahajajo odrasle samice. Njihovo telo je rjave barve in značilne ščitaste oblike, hrbtna stran telesa pa je močno sklerotizirana. Vsaka samica v maju in juniju pod ščitek odloži do 1500 neoplojenih jajčec (razmnoževanje je pretežno partenogenetsko), iz katerih se po 20–30 dneh izležejo nimfe. Otrdel skelet mrtve samice služi kot zaščita jajčecem in novo izleglim nimfam. Te se takoj po izleganju selijo po vejah navzgor, kjer se pričvrstijo na spodnji strani listov in se preko poletja prehranjujejo s sesanjem sokov.
V poznem poletnem času se nimfe levijo in se jeseni, tik pred odpadanjem listov premeščajo nazaj na poganjke, kjer prezimijo v razpokah in za lubom večletnega lesa. V primeru več dni trajajočega toplega vremena (temperature višje od 5°C) so nimfe lahko aktivne že v zimskem času, sicer pa postanejo mobilne spomladi, ko se pričnejo premeščati proti vrhu lanskoletnih poganjkov, kjer se pričvrstijo in sesajo rastlinske sokove. Množična migracija in začetek prehranjevanja časovno sovpada z brstenjem gostiteljske rastline. Iz nimf se po levitvi razvijejo mlade samice ščitaste oblike prekrite z voščeno prevleko, ki nato kmalu spolno dozorijo. Škodljivec ima pri nas en rod na leto.
Varstvo
Pravilno izvedeni tehnološki ukrepi, predvsem rez in redno spremljanje pojava škodljivca so predpogoji za uspešno varstvo ameriških borovnic pred češpljevim kaparjem. Znani so sicer številni naravni sovražniki kaparjev, vendar moramo ob pojavu kaparjev pravočasno ukrepati tudi sami, da preprečimo njihovo prerazmnožitev.
Nekemično zatiranje
Dokler škodljivcev na rastlini ni veliko, se lahko poslužujemo mehanskih načinov zatiranja. Navadno prezimujejo v razpokah ali pod lubjem. Po kaparjih podrgnemo s paličico, rokavico ali krpo. Pri tem jih zmečkamo ali poškodujemo, zaradi česar poginejo. Pozno spomladi jih lahko odstranimo s krtačo ali s spiranjem s toplo vodo. Pri ščitastih kaparjih naredimo navadno to, ko imajo samice razvito jajčno vrečko in se nimfe še niso izlegle.
V kolikor je populacija kaparjev na rastlinah številčnejša, je kemično zatiranje neizogibno. Vendar je tudi v tem primeru priporočljivo, da pred nanosom insekticida mehansko odstranimo vidna legla teh škodljivih organizmov.
Kemično zatiranje
Kolonije odraslih kaparjev so zavarovane s ščitkom, kar zmanjšuje učinkovitost insekticidov. Za insekticide so najbolj občutljivi po izleganju in v začetnih fazah razvoja, ko so nimfe še popolnoma brez zaščite oziroma voščenega poprha. Navadno so nimfe skrite na spodnji strani listov, pod lubjem in v razpokah, kar otežuje njihovo zatiranje. Za zatiranje češpljevega kaparja na ameriških borovnicah so registrirani pripravki s sistemičnim delovanjem in oljni pripravki, ki delujejo kontaktno. Uporabi slednjih dajemo prednost tudi z ekotoksikološkega vidika, največjo učinkovitost pa dosežemo, če jih večkrat zapored uporabimo v obdobju premeščanja nimf v zgodnje spomladanskem času.
Uporabljeni viri
Kosztarb M., Kozar F. 1988. Scale Insects of central Europe. Series Entomologica, Dr. W. Junk Publishers, Dordrecht, The Netherlands, 41: 456 str.
Pellizzari G. 1997. Grapevine. World Crop Pests, Soft Scale Insects their Biology, Natural Enemies and Control, 7(B): 323-331
Štrukelj M. in sod. 2012. Kaparji (Hemiptera: Coccoidea) vinske trte (Vitis vinifera L.) v Sloveniji in možnosti njihovega biotičnega zatiranja. Acta agriculturae Slovenica, 99 (2): 255-269