Črna češnjeva uš

Myzus cerasi (Fabriceus, 1775)

Špela Modic, februar 2025

Uvod

Črna češnjeva uš, Myzus cerasi (Hemiptera, Aphididae) je pomemben škodljivec na češnjah in višnjah. Uši se nahajajo v gostih kolonijah na mladih poganjkih, kjer sesajo rastlinski sok ter s tem povzročijo škodo.

Poškodbe

Navzočnost črne češnjeve uši pogosto opazimo pozno pomladi in zgodaj poleti na vrhovih mladih enoletnih poganjkov, kjer uši na spodnji strani listov v gostih kolonijah sesajo hranilne snovi in povzročajo neposredno škodo na rastlinah. Napad črne češnjeve uši povzroča zvijanje in sajavost listov ter deformacije poganjkov, kar vpliva na fotosintetsko aktivnost ter zmanjšan prirast. Škoda je še posebej izrazita na sadikah in mladih drevesih, ki so zavrta v rasti. Prav tako sesanje listnih uši povzroči, da plodiči ostanejo manjši in odpadajo. Črna češnjeva uš izloča tudi veliko medene rose, kar privablja mravlje, poleg tega pa se nanjo naselijo glive sajavosti, ki iznakazijo liste in plodove.

Opis in bionomija

Listne uši imajo nepopolno preobrazbo (hemimetabola), saj v svojem razvoju nimajo stadija bube. Razmnožujejo se nespolno (partenogenetsko), brez oploditve, z izleganjem nimf (viviparno) in spolno, z jajčeci (oviparno). Običajno enemu spolnemu rodu sledi večje število nespolnih (deviškorodnih). Pri odraslih listnih ušeh obstajajo nekrilate in krilate oblike. Nekrilate oblike črne češnjeve uši so svetleče temnorjave do črne barve, velike od 1,5 do 2,6 mm. Tipalke so rumene in črne, skoraj tako dolge kot telo. Krilate oblike so velike od 1,4 do 2,1 mm in imajo na hrbtni strani rumeno rjavega zadka temno oznako.

Prezimovanje večine vrst listnih uši je povezano z zimskim gostiteljem, ki je navadno lesnata rastlina in ta je pri črni češnjevi uši višnja ali češnja (Prunus cerasus, Prunus avium). Spomladi se iz zimskih jajčec izležejo nekrilate samice – temeljnice (fundatrix), ki se hranijo in razvijajo na listih ter mladih poganjkih češenj. Njihovi potomci so skozi vso pomlad in poletje živorodne samice. V začetku poletja se pojavijo krilate oblike uši, ki se preselijo na poletne gostitelje kot so različne plevelne vrste (Galium spp., Eupharsia spp., Veronica spp.). Takrat se pritisk zaradi uši na drevesih zmanjša. V jeseni se krilate samice vrnejo na zimskega gostitelja in izlegajo nekrilate samice (ovipare), ki jih krilati samci oplodijo. Oplojene samice odložijo jajčeca na mlade poganjke in brste češenj, kjer prezimijo.

Vrsta je razširjena po vsej palearktični regiji in je kozmopolitska. Poleg češenj in višenj v literaturi navajajo njeno navzočnost tudi na drugih vrstah Prunus spp. Črna češnjeva uši je v nasadih običajno najštevilčnejša v drugi polovici maja, medtem ko so v nalet listnih uši sredi junija vključene tudi krilate oblike listnih uši, ki migrirajo na poletne gostitelje.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Na napad listnih uši so občutljiva zlasti mlada drevesa. Pri varstvu pred listnimi ušmi je pomembno, da rastline redno pregledujemo in spremljamo pojav listnih uši že od začetka brstenja v aprilu, saj lahko le tako pravočasno ustrezno ukrepamo, preden se le-te razmnožijo.

Nekemično zatiranje

Zasejavanje medvrstnega prostora v nasadih lahko spodbuja vzpostavitev in razvoj naravnih sovražnikov listnih uši, kot so polonice, tenčičarice, ličinke muh trepetalk in najezdniki. Vendar pa je treba paziti, da te rastline ne vsebujejo sekundarnih gostiteljskih vrst za črno češnjevo uš iz rodu Galium, Eupharsia, Veronica idr. Uporaba lepilnih trakov na deblih dreves preprečuje ali omejuje premikanje mravelj, ki obiskujejo črno češnjevo uš. Z ustrezno rezjo in uravnoteženim gnojenjem uravnavamo vegetativno rast, ki ne spodbuja pretirane rasti mladih poganjkov na katerih se uši najprej namnožijo. Uporaba mineralnih in rastlinskih olj v času pred začetkom brstenja je učinkovit ukrep, ki zmanjšuje uspešnost izleganja uši iz jajčec po prezimitvi. Za dobro delovanje oljnih pripravkov je ključen ustrezen čas in način nanosa pri čemer je potrebno dobro omočiti celotno površino drevesa.

Kemično zatiranje

Uporaba insekticidov za zatiranje listnih uši je skrajni ukrep, ki ga uporabimo le v primeru prerazmnožitve in preseženega praga gospodarske škode. Do prerazmnožitev listnih uši običajno prihaja po zaključenem cvetenju, zato je za pravočasno ukrepanje takrat potrebno več pozornosti nameniti pregledovanju poganjkov.

Prag za ukrepanje je 3 % napadenih poganjkov iz vzorca približno 100 poganjkov, ki jih pregledamo na izbranih 10 % drevesih v nasadu. Za zatiranje listnih uši je najprimernejša izbira aficidov – insketicidov s specifičnim delovanjem proti listnim ušem, ki imajo najmanjši vpliv na neciljne organizme.

Uporabljeni viri

Blackman, R. 1974. Aphids. Ginn and Company, Aylesbury, 175 str.

Blackman, R.L., Eastop, V.F. 2006. Aphids on the World’s Herbaceous Plants and Shrubs, 2 Volume, Department of Entomology, The Natural History Museum, London, 1439 str.

Blackman, R.L., Eastop, V.F. 2006. Aphids on the World’s Herbaceous Plants and Shrubs, 1 Volume, Department of Entomology, The Natural History Museum, London, 1024 str.

Cahenzli, F., & Boutry, C. (2022). Autumn kaolin treatments and early spring oil treatments against Myzus cerasi in Sweet cherries. In Proceedings of the 20th International Conference on Organic Fruit-Growing (pp. 175-179).

Danelski, W., Badowska-Czubik, T., & Rozpara, E. (2015). Assessment of the effectiveness of plant-derived pesticides in controlling the black cherry aphid Myzus cerasi F. in organic growing of sweet cherry. Journal of Research and Applications in Agricultural Engineering, 60(3), 21-24.

Kepenekci, İ., Yesilayer, A., Atay, T., & Tulek, A. (2014). Pathogenicity of the entomopathogenic fungus, Purpureocillium lilacinum TR1 against the Black Cherry Aphid, Myzus cerasi Fabricus (Hemiptera: Aphididae). Munis Entomology and Zoology, 10(1), 53-60.

Kök, Ş., & Kasap, İ. (2024). Seasonal population fluctuation and life history in different temperatures of Myzus cerasi (Hemiptera: Aphididae) on cherry trees: a field and laboratory study. Journal of Economic Entomology, 117(3), 865-875.

Modic, Š., Razinger, J., širca, S. Listne uši in prenosi virusov z listnimi ušmi. V: Mavrič Pleško, I. (ur.). Prenosi rastlinskih virusov 1. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije, 2015,  23-32 str.

Myzus cerasi (black cherry aphid), CABI (April, 2024) https://www.cabidigitallibrary.org/doi/epdf/10.1079/cabicompendium.35634

Rakauskas, R., Havelka, J., Zaremba, A., & Bernotienė, R. (2014). Mitochondrial COI and morphological evidence for host specificity of the black cherry aphids Myzus cerasi (Fabricius, 1775) collected from different cherry tree species in Europe (Hemiptera, Aphididae). ZooKeys, (388), 1.