Črna grozdna gniloba

Guignardia bidwellii (Ellis) Viala and Ravaz

Janja Zajc Žunič in Primož Žigon, oktober 2025

Uvod

Črna grozdna gniloba je manj pomembna glivična bolezen vinske trte, ki pa lahko kljub temu v posameznih letih povzroči znatne izgube pridelka. Okužene jagode so neprimerne za pridelavo vina, saj lahko povzročijo neprijeten okus, kadar se pomešajo z zdravim grozdjem. Bolezen je značilna predvsem za vlažne in tople kraje v nekaterih sredozemskih državah. Pri nas se občasno pojavlja lokalno in v omejenem obsegu. Povzročitelj bolezni je askomicetna gliva Guignardia bidwellii (anamorfna oblika: Phyllosticta ampelicida). Gliva napada vse zelene dele vinske trte, vključno z grozdnimi jagodami. Višje temperature, več padavin ali nestabilno vreme v določenih obdobjih lahko ugodno vplivajo na razvoj bolezni. Na območju srednje Evrope in tudi v Sloveniji smo v zadnjem obdobju v nekaterih letih beležili večji pojav te bolezni. Problematika je povezana tako s spreminjajočimi se vremenskimi vzorci, kot tudi s sortnim sestavom in izvajanjem kemičnih ukrepov varstva rastlin v vinogradih. Z introdukcijo interspecifičnih oz. tolerantnih sort vinske trte v pridelavo se namreč število škropljenj proti peronospori in oidiju zmanjšuje, kar pa na drugi strani prinaša več tveganj za pojav bolezni, ki jim do sedaj nismo pripisovali večjega gospodarskega pomena in jim je zato potrebno nameniti več pozornosti.

Bolezenska znamenja

Gliva sprva okuži mlade liste na katerih se v spomladanskem in zgodnje poletnem času razvijejo majhne, blede, okroglaste ali nepravilne pege, velike nekaj milimetrov. Sčasoma se povečajo, obarvajo opečnato rdeče in dobijo značilen rjav rob (slika 1). V notranjosti peg se oblikujejo drobne črne točke – nespolna trosišča glive (piknidiji). Pozneje se pojavijo znaki okužb tudi na mladicah in kabrnkih, kjer se pojavijo drobne ugreznjene nekrotizirane pege s črnimi piknidiji. Ta znamenja spominjajo na pege, ki jih povzroča gliva Diaporthe neoviticola – povzročiteljica črne pegavosti, vendar slednje  značilno manjše. Najnevarnejše so okužbe jagod, ki so sprva videti kot da bi bile poparjene, nato se na njih pojavijo rdeče-rjave lise, ki se ob vlažnem vremenu hitro večajo. Osrednji del lise postane raven ali vdrt, znotraj pa se pojavijo črni piknidiji. Okužene jagode hitro izgubijo vlago, se nagubajo, počrnijo in se posušijo v t. i. »mumije«, ki so polne drobnih piknidijev (slika 2).

Razvoj in širjenje bolezni

Gliva prezimi predvsem v posušenih okuženih jagodah (mumijah), ki ostanejo na trti ali padejo na tla ter v okuženih delih poganjkov. V teh strukturah se oblikujejo spolna (pseudoteciji) in nespolna trosišča (piknidiji). V njih se lahko trosi ohranijo več let, zato so neredno odstranjene mumije najpomembnejši vir bolezni. Do primarnih okužb prihaja spomladi, običajno v drugi polovici aprila, ko se ob prvih daljših deževnih obdobjih iz psevdotecijev sproščajo spolni trosi (askospore), ki jih veter raznaša na mlade lističe. Iz prezimujočih mumij se lahko askospore sproščajo dalj časa tekom pomladi in poletja, a največ se jih sprosti prav v pomladanskem času. Za kalitev askospor so potrebne vlažne razmere in temperature med 15–30 °C, najugodnejše so okoli 20–27 °C. Že nekaj ur omočenosti površine je dovolj za okužbo, pri dolgotrajni vlagi pa se možnost okužb še poveča. Bolezen je zato pogostejša v vinogradih z gosto listno steno, v senčnih legah in v letih z veliko padavinami. Na okuženih listih gliva oblikuje piknidije iz katerih se ob dežju sproščajo konidiji in povzročajo sekundarne okužbe skozi celotno rastno dobo. Preko konidijev, ki jih dežne kaplje razpršijo in zanašajo na liste, mladike in na razvijajoče se jagode, se bolezen lahko hitro širi po vinogradu in lahko povzroči večji izpad pridelka.

Varstvo

Za uspešno obvladovanje bolezni so ključni dobri higienski ukrepi, ki vključujejo odstranjevnje posušenih jagod in okuženih poganjkov. Z ustrezno rezjo in ampelotehničnimi deli je treba poskrbeti za zračnost listne stene.

Kemično varstvo

Preventivna raba fungicidov v spomladanskem času je pomembna za preprečevanje primarnih okužb. Uporabimo lahko bakrove pripravke ali katerega od registiranih organskih fungicidov. Nekatera sredstva, ki delujejo proti peronospori in oidiju, sočasno delujejo tudi proti črni grozdni gnilobi. Pogoji za okužbe so spomladi izpolnjeni že pred začetkom rednih škropljenj proti peronospori, zato je pomebno, da v primeru ugodnih vremenskih razmer opravimo predhodno škropljenje z registriranimi fungicidi. Največja nevarnost okužb je predvsem v obdobju pred cvetenjem in po koncu cvetenja, v začetku formiranja grozdnih jagod. Pozneje, ko te začenjajo zoreti, se nevarnost za okužbe močno zmanjša.

Uporabljeni viri

Celar F. Črna grozdna gniloba – Guignardia bidwellii  (Ellis.) Viala &Ravaz. Fito info

PlantwisePlus Knowledge Bank 26152 Guignardia bidwellii (black rot) https://doi.org/10.1079/pwkb.species.26152

Sosnowski M. R., Emmett R. W., Wilcox W. F., Wicks T. J. 2012. Eradication of black rot (Guignardia bidwellii) from grapevines by drastic pruning. Plant Pathology, 61 (6), 1093-1102. https://doi.org/10.1111/j.1365-3059.2012.02595.x