Črna listna pegavost in črnoba kapusnic

Alternaria sp.

Meta Urbančič Zemljič; marec 2018

Bolezen povzroča več vrst gliv, najpogostejši sta A. brassicae in A. brassicicola. Razširjeni sta povsod, kjer pridelujejo kapusnice in druge križnice, med seboj se ločita po dolžini trosov (konidijev). Gostiteljska rastlina je zlasti oljna ogrščica, med zelenjadnicami pa zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, kitajski kapus, redkev, redkvice, koleraba in hren. Bolezen občasno prizadene predvsem liste, pri cvetači in brokoliju tudi rože, zaradi okužbe luskov je lahko prizadet pridelek semena.

Slika 1: Znamenja okužb z glivami Alternaria sp. na zelju

Znamenja_Alternaria sp(1)

Rastline se okužijo med rastjo. Glive potrebujejo za razvoj vlažno in toplo vreme, zato se črnobe pojavljajo predvsem v deževnih letih. Najprej se okužijo starejši listi, kjer se oblikujejo sivo rjave okrogle pege, ki se počasi širijo. Tkivo v sredini pege odmre in se posuši, včasih lahko izpade. Pege se združujejo v večje nekrotične ploskve, ki lahko prekrijejo večji del lista. Zaradi zmanjšane listne površine je lahko pridelek rastlin nižji. Pri zelju je v primeru močnejšega napada slabši tudi izgled rastlin in slabša tržna vrednost glav. V primeru daljšega skladiščenja okuženih glav so lahko pege tudi vstopna mesta za bakterije, povzročiteljice gnitja. Pri cvetači in brokoliju se lahko okužijo tudi rože, na katerih se najprej pojavijo rumenorjave pege, kasneje lahko pride do gnitja. Bolezen se lahko pojavi tudi na pravkar vzniklih rastlinah, ker se ohranja v tleh in na/v semenu.

Slika 2: Znamenja okužb z glivami Alternaria sp. na zelju

Znamenja_Alternaria sp. (2)

Slika 3: Alternaria sp. na cvetači

Alternaria_na cvetači

Najpogostejši vir okužb so ostanki obolelih rastlin na površini tal, na katerih se povzročitelj ohranja. V vlažnem vremenu se oblikujejo trosi (konidiji), ki jih veter raznaša naokoli in okužijo se lahko rastline, oddaljene tudi do več sto metrov stran. Vir okužb so lahko tudi okužene prezimne križnice (npr. ogrščica) ali plevelne vrste iz družine križnic, od koder se bolezen spomladi naseli na mlade posajene rastline. Možen vir bolezni je tudi okuženo seme kapusnic.

Preventivni ukrepi

  • širok kolobar (vsaj tri-leten), z vključevanjem manj občutljivih rastlin (npr. žit) v pridelavo
  • rastlinska higiena: odstranjevanje bolnih delov rastlin in rastlinskih ostankov z njiv ali zadelava v tla, s predhodnim mulčenjem, ki pospeši razkroj ostankov
  • kjer je možno sadimo sorte, manj občutljive na črnobe
  • dovolj velika medvrstna razdalja, ki omogoča boljše zračenje
  • zatiranje plevelov iz družine križnic

Kemično zatiranje s fungicidi

V primeru velikega pritiska bolezni in dolgotrajnega deževnega vremena se lahko po potrebi uporabi kateri od registriranih fungicidov.

Dixon G. R. 2007. Clubroot. Compendium of Brassica Diseases. The American Phytopathological Society. 117 str.

Crüger G. 1993. Pflanzenshutz in Gemüsebau. Eugen Ulmer Verlag. 344 s.

Kohlschwarze. Hortipendium. http://www.hortipendium.de/Alternaria_brassicae (oktober, 2018)