Črna listna pegavost in črnoba kapusnic

Rastline se okužijo med rastjo. Glive potrebujejo za razvoj vlažno in toplo vreme, zato se črnobe pojavljajo predvsem v deževnih letih. Najprej se okužijo starejši listi, kjer se oblikujejo sivo rjave okrogle pege, ki se počasi širijo. Tkivo v sredini pege odmre in se posuši, včasih lahko izpade. Pege se združujejo v večje nekrotične ploskve, ki lahko prekrijejo večji del lista. Zaradi zmanjšane listne površine je lahko pridelek rastlin nižji. Pri zelju je v primeru močnejšega napada slabši tudi izgled rastlin in slabša tržna vrednost glav. V primeru daljšega skladiščenja okuženih glav so lahko pege tudi vstopna mesta za bakterije, povzročiteljice gnitja. Pri cvetači in brokoliju se lahko okužijo tudi rože, na katerih se najprej pojavijo rumenorjave pege, kasneje lahko pride do gnitja. Pri oljni ogrščici je največ škode pri okužbi semena, ki so običajno majhna in zgrbančena ter predstavljajo pot za prenos okužb na nova polja. Na okuženih mladih rastlinah se kmalu pojavijo simptomi (lise na steblu), pride lahko do propada sadik ali zaostajanja v rasti. Na steblih se pojavijo podolgovate lezije temno rjave do črne barve. Na plodovih nastanejo temne ali počrnele pege, kar povzroči predčasno zorenje luskov in posledično izgubo semen.

Najpogostejši vir okužb so ostanki obolelih rastlin na površini tal, na katerih se povzročitelj ohranja. V vlažnem vremenu se oblikujejo trosi (konidiji), ki jih veter raznaša naokoli in okužijo se lahko rastline, oddaljene tudi do več sto metrov stran. Optimalne temperature za sporulacijo glive so med 16 in 24 °C. Neprekinjena vlaga 9 do 18 ur zadošča za uspešno izvršeno okužbo. Vir okužb so lahko tudi okužene prezimne križnice (npr. ogrščica) ali plevelne vrste iz družine križnic, od koder se bolezen spomladi naseli na mlade posajene rastline. Možen vir bolezni je tudi okuženo seme kapusnic.

Preventivni ukrepi

• setev kakovostnega in zdravega semena
• širok kolobar (vsaj tri-leten), z vključevanjem manj občutljivih rastlin (npr. žit) v pridelavo
• rastlinska higiena: odstranjevanje bolnih delov rastlin in rastlinskih ostankov z njiv ali zadelava v tla, s predhodnim mulčenjem, ki pospeši razkroj ostankov
• kjer je možno sadimo sorte, manj občutljive na črnobe
• dovolj velika medvrstna razdalja, ki omogoča boljše zračenje
• zatiranje plevelov iz družine križnic

Kemično varstvo

V primeru velikega pritiska bolezni in dolgotrajnega deževnega vremena se lahko po potrebi uporabi kateri od registriranih fungicidov.