Črna listna pegavost paradižnika

Kazalo: Črna listna pegavost paradižnika

Alternaria solani, Alternaria alternata

Meta Urbančič Zemljič, oktober 2022

Uvod

Črna listna pegavost je razmeroma pogosta bolezen pri gojenju paradižnika predvsem na prostem, pojavlja se tudi v zavarovanih prostorih. Povzročiteljske glive lahko okužijo vse nadzemne dele rastlin. Bolezen je nevarna predvsem v vlažnem in toplem vremenu. Črno listno pegavost na paradižniku povzroča več sorodnih gliv, A. solani in A. alternata povzročata med drugim tudi črno listno pegavost na krompirju.

Bolezenska znamenja

Na listih paradižnika opazimo temne, sive do rjave pege, tkivo okoli peg je lahko porumenelo zaradi propadanja klorofila v okuženih celicah. Pege so najprej majhne in okrogle, z napredovanjem bolezni se postopno večajo in postanejo neenakomernih oblik. Sredina peg se oblikuje v koncentrične kroge. Pege se najprej pojavijo na najstarejših (spodnjih) listih. Močno okuženi listi se zvijajo in sušijo, vendar ne odpadejo. Bolezen se širi s spodnjih listov navzgor po rastlinah. Podolgovate, črno rjave pege lahko nastanejo tudi na listnih pecljih in steblih paradižnika. Okužijo se tudi plodovi, najprej na mestih blizu pecljev, kjer se dalj časa zadržuje vlaga. Nastanejo temno rjave do črne pege, v sredini rahlo uleknjene. Na poškodovano tkivo se naselijo še drugi povzročitelji in povzročajo gnitje.

Slika 1: Črna listna pegavost paradižnika (foto arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Glive povzročiteljice črne listne pegavosti preživijo pretežno na ostankih okuženih rastlin ali tudi na semenu in na/v tleh, kjer se lahko ohranijo več let. Spomladi se oblikujejo številni trosi (konidiji), ki se z vetrom in dežnimi kapljami širijo po okolici. Trosi kalijo v toplem in vlažnem vremenu in prek listnih rež ali skozi povrhnjico prodrejo v tkivo in ga okužijo. Nastanejo pege, na katerih se oblikujejo trosi, s katerimi se bolezen širi v novih in novih ciklusih. Dobre razmere za kalitev trosov in nove okužbe so pri temperaturah med 20 in 30 °C. Razvoj in širjenje bolezni poteka hitreje, kadar se menjava suho toplo vreme z mokrim. Za alternarijske okužbe so veliko bolj dovzetne oslabljene rastline.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Črni listni pegavosti so še posebej izpostavljene rastline, ki trpijo sušo, so podhranjene, oslabljene zaradi drugih bolezni in škodljivcev ali kakorkoli v stresu, zato se lahko težavam z boleznijo v precejšnji meri izognemo z izvajanjem različnih tehnološko-gojitvenih ukrepov, s katerimi skrbimo, da imajo rastline čim bolj dobre razmere za rast in razvoj. Zemljišče izberemo po možnosti na prevetreni legi, kjer bodo rastline čim manj časa mokre. Tla naj bodo odcedna, zračna in z dovolj organske snovi. Sadimo zdrave rastline, če sadike vzgajamo sami, sejemo zdravo (certficirano) seme. Razdalja med rastlinami v vrsti in med vrstami naj bo dovolj velika, da je nasad zračen in se listje hitro suši. Med rastjo skrbimo za enakomerno preskrbljenost rastlin s hranili, še posebej ne pretiravamo z dušikom. Tudi preskrba z vodo naj bo enakomerna, zalivamo pod liste oz. tako, da rastlin ne močimo. V plastenjakih ali na domačih vrtovih lahko z uporabo zastirk pod rastlinami (organske zastirke – slama, posušena trava ipd. ali folije) oviramo morebitno širjenje trosov povzročitelja s tal na liste, poleg tega zastirke zadržujejo vlago v tleh in preprečujejo rast plevelom. Pritrjevanje na oporo, odstranjevanje zalistnikov in druga dela opravljamo v času, ko so rastline suhe, morebitne okužene liste sproti trgamo in odstranjujemo iz nasadov.

Kemično varstvo

Kadar so razmere za razvoj bolezni zelo ugodne in preventivni ukrepi ne zadoščajo, se lahko zaradi omejevanja širjenja bolezni odločimo za rabo fungicidov. Izbiramo registrirana sredstva in jih uporabljamo v skladu z navodili proizvajalcev.

Uporabljeni viri

Jones J.P., Zitter T.A., Corell J. 2014. Early Blight. V: Compendium of tomato diseases and pests. Jones J.B., Zitter T.A., Momol T.M., Miller S.A. (Ur.). St. Paul, American Phytopathological Society: 23-25

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana, Biotehniška fakulteta: 233 str.

Obradović A. in sod. 2017. Priručnik za integralnu proizvodnju i zaštitu paradajza. Sombor, Agroprotekt doo. 129 str.

I am text block. Click edit button to change this text. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo.