Črna pegavost jagod

(Colletotrichum spp.)

Primož Žigon; november 2016

Jagode okužujejo različne glive iz rodu Colletotrichum, ki povzročajo podobna bolezenska znamenja, predvsem na plodovih jagod. Najpomembnejše povzročiteljice črne pegavosti jagod so glive iz kompleksa Colletotrichum acutatum, ki gospodarsko pomembno škodo povzročajo predvsem v vlažnih in toplejših letih. Na pojav bolezni so posebej občutljive določene sorte jagod, pogosteje pa se pojavlja pri gojenju jagod na plastični foliji. Bolezen je bila pri nas prvič ugotovljena leta 1998, od takrat pa se je razširila na vsa pridelovalna območja po Sloveniji.

Glive iz rodu Colletotrichum povzročajo zelo podobna bolezenska znamenja, ki jih s skupnim imenom imenujemo antraknoza ali črna pegavost jagod. Znamenja okužbe se najizraziteje kažejo na dozorevajočih plodovih sprva v obliki vodenih, nato pa čvrstih, bolj ali manj okroglih, temno rjavih do črnih uleknjenih peg, premera okrog 1 cm. Te se hitro večajo in prekrijejo večji del plodov, ki postanejo trdi in grenki. V primeru vlažnih vremenskih razmer se na koncu plodovi popolnoma posušijo in mumificirajo. Znamenja bolezni se pojavljajo tudi na drugih delih rastline vendar so manj izrazita. Kažejo se kot manj izrazite temne, podolgovate, vdrte nekrotične lise na živicah, listnih in cvetnih pecljih ter čaši. Bolezen povzroča tudi venenje listov in živic ter propadanje mladih rastlin.

Slika 1: Črna pegavost na plodovih jagod (foto: arhiv KIS).

Črna pegavost na plodovih jagod 1

Slika 2: Črna pegavost na listih jagod (foto: arhiv KIS).

Črna pegavost na listih jagod 2

Glavni vir prenosa bolezni predstavljajo okužene sadike, sicer pa glive, ki bolezen povzročajo, prezimijo v obliki micelija v tleh ali na okuženih rastlinskih ostankih. Spomladi glive tvorijo konidije (nespolne trose), ki se s pomočjo vodnih kapljic širijo po nasadu in povzročajo nove okužbe. V primeru toplega in deževnega vremena poteka razvoj bolezni zelo hitro, saj pri optimalnih razmerah inkubacijska doba traja zgolj tri dni. Poglavitni povzročitelj črne pegavosti jagod, glive iz kompleksa Colletotrichum acutatum, se v tleh ohranijo do 9 mesecev in več, optimalna temperatura za njen razvoj pa znaša 25 ⁰C.

Preventivni ukrepi

Črno pegavost jagod je zlasti v primeru ugodnih razmer za razvoj bolezni težko zatirati, zato mora varstvo temeljiti na preventivnih ukrepih. Najpomembnejši preventivni ukrep za preprečevanje vnosa in širjenja bolezni je sajenje zdravega rastlinskega materiala. Pri izbiri dajemo prednost odpornejšim sortam, izogibati pa se je potrebno sajenju na zemljišča, na katerih se je v preteklosti bolezen že pojavila, in upoštevati kolobar. Če imamo možnost, zalivamo zgolj z uporabo kapljičnih namakalnih sistemov, tako da rastline čim manj omočimo. Redno odstranjevanje okuženih plodov in zmerno gnojenje z dušikom zmanjšuje infekcijski potencial glive. Rastline so za nastanek bolezni najbolj občutljive v času cvetenja in zorenja plodov, zato je takrat priporočljivo zastiranje grebenov s slamo, ki vpija dežne kapljice in tako zmanjšuje možnost prenosa konidijev na neokužene plodove.

Kemično zatiranje

Uporabe fungicidov za zatiranje črne pegavosti se poslužujemo preventivno, v času od nastavka cvetnih brstov do zorenja, v 7 do 14 dnevnih intervalih. Za škropljenje lahko uporabimo registrirane fungicide, pri čemer moramo upoštevati največje število dovoljenih tretiranj za posamezna sredstva in predpisane karence.

Compendium of strawberry disease. second edition. 1998. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: 98 str.

Lambert L., Laplante G. H., Carisse O., Vincent C. 2013. Diseases, pests and beneficial organisms of strawberry, of raspberry and blueberry. Quebec.  Ministère de l’agriculture, des pêcheries et de l’alimentation – MAPAQ; St. Paul (Minn.) : distributed outside Canada by The American Phytopathological Society, APS press: 343 str.

Munda A. 1999. Colletotrichum acutatum Simmonds-povzročitelj antraknoze na jagodah v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov s 4. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 3. In 4. Marec 1999. Maček J. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 209-214

Munda A., Lapajne S., Pajmon A., Šabec-Paradiž M., Škerlavaj V., Urek G., Weilguny H., Zemljič Urbančič M., Žerjav M. 2000. Črna pegavost jagod Colletotrichum acutatum Simmonds – tehnološki list. Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije: 6 str.