Črna pegavost

Diaporthe neoviticola Udayanga, Crous & K.D. Hyde

Primož Žigon; september 2018

Črna pegavost je pomembna bolezen vinske trte, ki se v vinogradih redno pojavlja. Zdi se, da se gospodarski pomen bolezni, tudi zaradi sprememb v tehnologijah varstva in pridelave, v zadnjem obdobju povečuje. Bolezen povzroča zakrnelost in propadanje mladik, kar zmanjšuje rodni nastavek in na dolgi rok povzroča slabenje trsov. Problematika bolezni je odvisna od vremenskih razmer v času odganjanja vinske trte in sortnega sestava vinogradov. Več škode povzroča predvsem na manj bujnih sortah vinske trte kot so na primer ‘Rizvanec’, ‘Šipon’, ‘Laški rizling’ in ‘Traminec’.

Gliva okužuje vse zelene dele vinske trte. Največ škode povzroča na mladikah, ki so najbolj občutljive za okužbe v začetni fazi rasti, ko so dolge od 3 do 10 cm. Ko imajo mladike okrog pet listov se na spodnjih medčlenkih (internodijih) pojavijo drobne vijolično črne pegice, ki se po dolžini poganjka med seboj združujejo. V času debelitve mladik okuženo tkivo razpoka, v obliki temnih podolgovatih ran. V primeru močnejših okužb se mladike na mestih poškodb tudi lomijo. Okužene rozge jeseni pobelijo, na njih pa se pojavi množica črnih pikic-piknidijev. Podobni simptomi v obliki drobnih temnih pegic se pojavijo tudi spodnjih listih in listnih pecljih. Močno okuženi lističi se kodrajo in rumenijo. Gliva okužuje tudi grozde. Grozdni peclji se sušijo, okužene jagode se zgrbančijo, sušijo in odpadajo.

Slika 1: Znamenja okužbe s črno pegavostjo na mladiki, listih in grozdnih pecljih (foto: arhiv KIS)

Znamenja okužbe s črno pegavostjo na mladiki, listih in grozdnih pecljih

Slika 2: Pege se med seboj združujejo, okuženo tkivo je razbrazdano in poka (foto: arhiv KIS)

Slika1

Gliva se ohranja v obliki nespolnih plodišč-piknidijiev na enoletnem lesu in pod skorjo večletnega lesa. Zgodaj spomladi se iz plodišč pričnejo sproščati piknospore, ki v času brstenja okužijo nove poganjke. Spore se širijo z dežnimi kapljicami, zato so okuženi le bazalni deli mladik, ki so bližje inokulumu na starejšem lesu. Do okužb lahko prihaja skozi celo leto, vendar so te v poletnem in jesenskem času precej manj pogoste kot spomladi. Prosti koncu rastne dobe gliva na lesu oblikuje piknidije, ki spolno dozorijo že v jesenskem času.

Preventivni ukrepi

Osnovni preventivni ukrep za preprečitev vnosa glive v zdrave vinograde je izbira zdravega sadilnega materiala. V vinogradih kjer je bolezen že prisotna je potrebno po rezi okužene rastlinske ostanke odstraniti iz vinograda in sežgati. Mulčenje ostankov okuženih rastlin ni zadovoljiv ukrep in je največkrat vzrok širjenja bolezni na zdrave trte.

Kemično varstvo

V okuženih vinogradih je bolezen praktično nemogoče izkoreniniti, saj micelij glive prodre globoko v les in se tam ohranja med leti. Pojav bolezni lahko omilimo z uporabo fungicidov, ki jih je potrebno uporabiti v začetni fazi rasti mladik. Predvsem v deževnih pomladih je priporočljivo izvesti dve škropljenji z registriranimi kontaktnimi pripravki. Prvič škropimo, ko so poganjki dolgi 1-2 cm in ponovno čez 7 do 10 dni oziroma, ko poganjki dosežejo velikost 6-10 cm. Ukrepe je potrebno izvesti pred napovedanimi padavinami. Zaviralno na razvoj bolezni učinkujejo tudi žveplovi pripravki, ki jih v času brstenja sicer uporabimo za zatiranje pršic šiškaric in oidija vinske trte.

Gadoury D. M., Wilcox W. F, Rumbolz J., Gubler W.D. 2015. Powdery Mildew. V: Compendium of Grape Diseases, Disorders, and Pests. Wilcox W. F., Gubler W. D., Uyemoto J. K. (eds.). 2nd edition. St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 75-83

Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 403 str.