Črna solatna gniloba

Črna solatna gniloba, ki jo povzroča gliva Rhizoctonia solani se pojavlja v vseh pridelovanih območjih in na vseh vrstah solatnic, vendar je bolj pogosta v rastni dobi ko so temperature višje in padavine pogostejše. Čeprav gliva povzroča tudi padavico kalčkov in venenje sadik, je pomemben patogen v času tik pred tehnološko zrelostjo solate, ko povzroča gnilobo koreninskega vratu in lahko v razmerah ugodnih za širjenje glive zmanjša pridelek do 70 %. Tudi kadar so okužbe manj trdovratne, odstranjevanje zunanjih okuženih listov povzroči dodatno delo in vpliva na slabšo tržnost glav. Gliva poleg solatnic okužuje tudi nekatere križnice (brokoli, kolerabo, redkev), špinačo, od poljščin pa žita in krompir.

Bolezenska znamenja lahko opazimo že kmalu po presajanju, vendar postanejo očitnejša šele v času formiranja glav. Pege, ki so sprva svetlo rjave barve se pojavijo na spodnjih listih ob stiku s tlemi. V vlažnem in toplejšem vremenu se začnejo pege razprostirati čez listno ploskev in listno rebro tako da listi postanejo tanki in črne barve. Pod listi v bližini rastišča lahko opazimo umazano bel do rjav micelij na katerem so oblikujejo svetlo do temno rjavi sklerociji. Okužba se razširi v notranjost glave a skrajšano steblo in glavne listne žile običajno ostanejo čvrsti. Pri močnih okužbah se glave posedejo, notranjost pa postane popolnoma črna in sluzasta k čemur pripomorejo tudi bakterije povzročiteljice mehke bakterijske gnilobe (Pectobacterium carotovorum), ki vstopajo skozi mesta okužbe.

Gliva Rhizoctonia solani pogosto naseljuje tla in se v njih ohranja v obliki trdih struktur – sklerocijev ali kot micelij na razpadajočem rastlinskem tkivu. Glivo lahko zanesem na neokužene dele zemljišča s plitvo obdelavo tal. Če so sklerociji pomaknjeni v sloj tal globlji od 10 cm od tam težje klijejo in okužujejo rastline. Ob dovolj visokih temperaturah (med 20 in 30 °C) iz sklerocijev poženejo hife, s katerim gliva vstopa v zdravo rastlino. Inkubacijska doba je lahko v ugodnih razmerah pri temperaturi 25 °C in pH tal med 5 in 8 relativno kratka in traja manj kot 48 ur. V redkih primerih gliva tvori bazidiospore – spolne trose, ki se prenašajo z vetrom in vodo in služijo patogenu za širjenje na daljše razdalje.

Za zatiranje črne solatne gnilobe sta pri nas na voljo le dva pripravka, eden na osnovi boskalida in piraklostrobina ter drugi na osnovi mikoparazitske glive Gliocladium catenulatum, vendar so pri obvladovanju bolezni ključnega pomena preventivni ukrepi. Ker je število sklerocijev največje v obdelovanem sloju tal je pred presajanjem solate priporočljivo občasno globoko oranje, saj na ta način premaknemo sklerocije v globlje plasti, od koder pridejo težje v stik s koreninami solate in sčasoma izgubijo svojo sposobnost okuževanja. S sajenjem na dovolj visoke grede lahko učinkovito zmanjšamo vlažnost tal in s tem tudi možnost okužbe. K integriranemu pristopu varstva solate sodi tudi ustrezen kolobar, v katerega vključujemo negostiteljske rastline, npr. koruzo, čebulo, paradižnik, saj na ta način zmanjšamo infekcijski potencial glive. Izogibanje odvečnemu namakanju posevka v času pred pobiranjem solate preprečuje nadaljnjo širjenje okužbe.