Črna žilavka kapusnic

Xanthomonas campestris pv. campestris

Neja Marolt, avgust 2018

Uvod

Črna žilavka kapusnic, ki jo povzroča bakterija Xanthomonas campestris pv. campestris, je ena izmed najbolj pogostih bolezni gojenih križnic (zelja, cvetače, brokolija, ohrovta, redkvice). Populacija patogenih bakterij se ohranja tudi na nekaterih plevelnih vrstah iz družine križnic (navadna barbica, navadni plešec, njivska gorčica). Bolezen je vsesplošno razširjena, intenzivneje pa izbruhne v območjih višje vlage in vročine. Bakterija se prenaša s semenom, mehansko in s pomočjo žuželk, prezimuje in se ohranja v tleh na rastlinskih ostankih. Mlajše rastline so dovzetnejše za okužbe, vendar lahko tudi poznejše okužbe vplivajo na slabšo skladiščno sposobnost kapusnic.

Bolezenska znamenja

Bolezenska znamenja črne žilavke prepoznamo po vodenih, bledo rumenih pegah nepravilnih oblik na listnih robovih. Pege se širijo v notranjost lista vzdolž glavne listne žile in so vidne kot klorotični madeži v obliki črke »V« (Sliki 1 in 2). Pege se združujejo in kasneje porjavijo, ravno tako tudi žile. Pege nastanejo, ko bakterije ob pomoči vode vstopijo skozi hidatode – vodne reže na listnih robovih. V prevodnem sistemu se bakterije namnožijo, od tod pa se na druge rastline širijo s pomočjo sesajočih žuželk ter ob mehanskih poškodbah (toča, stroji). Ob napredovanju bolezni obolel del lista postaja prosojen in se posuši. Iz obolelih listov potujejo bakterije po prevodnem sistemu navzdol do stebla in korenin. Okužene rastline rastejo naprej, vendar ob prerezu glave opazimo črno obarvane prevodne cevi. Črno žilavko kasneje spremljajo še mehke gnilobe, ki jih povzročajo bakterije iz rodu Pectobacterium in Pseudomonas spp.

Slika 1 in 2: Klorotične pege v obliki črke V, ki porjavijo v notranjosti so posledica okužbe z bakterijo Xanthomonas campestris pv. campestris (foto: arhiv KIS)

Razvoj in širjenje bolezni

Najpomembnejši vir okužbe je okuženo seme, saj okužene sadike služijo kot primarni inokulum za širjenje bolezni. Bakterije s pomočjo vode, ki se izloča z gutacijo, prodirajo prek hidatod v notranjost rastline. Pomembno vlogo pri širjenju bakterije že v fazi sejančkov imajo namakalne šobe, okuženo orodje, dotikanje listov in žuželke. Bakterija se ohranja v rastlinah in rastlinskih ostankih križnic in tako tudi prezimuje. V semenih ta lahko preživi tudi več let.

Slika 3 in 4: Bakterija X. campestris povzroči črno obarvane prevodne cevi na zelju (foto: arhiv KIS)

Varstvo

Preventivni ukrepi

Ker se bakterija najpogosteje širi s semenom, je najbolj učinkovit preventivni ukrep setev zdravega neokuženega semena. Seme lahko dezinficiramo tako, da ga potopimo za 15-25 minut v vodo segreto na 50 °C. Poskrbimo za čim širši kolobar, od tri do pet let, ki ne vključuje kapusnic. Po spravilu je potrebno  zaorati vse rastlinske ostanke in plevelne vrste iz družine kapusnic. Registriranih fitofarmacevtskih sredstev proti tej bolezni ni.

Uporabljeni viri

Smart C. D., Lange H. W. 2013. Managing black rot of cabbage and other crucifer crops ion organic farming systems. Cornell University.

https://articles.extension.org/pages/29925/managing-black-rot-of-cabbage-and-other-crucifer-crops-in-organic-farming-systems

Vicente J. G., Holub E. B. 2013. Xanthomonas campestris pv. campestris (cause of black rot of crucifers) in the genomic era is still a worldwide threat to brassica crops. Molecular plant patholgy 14(1): 2-18

Williams P. H. 2007. Black rot. V: Compendium of Brassica diseases. 2007. Rimmer S. R., Shattuck V. I., Buchwaldt L. (Ur.). Minnesota, American Phytopathological Society: 60-62

Povezani dokumenti