Cvetna monilija

Monilinia laxa

Janja Zajc, julij 2024

Uvod

Cvetna monilija, navadna sadna gniloba in plodova monilija so glivične bolezni, ki napadajo koščičarje in pečkarje. Povzročitelji Monilinia laxa, Monilinia fructigena in Monilinia fructicola so si tesno sorodni in podobni ter povzročajo podobne bolezenske znake, zato jih lahko ločimo le z laboratorijsko analizo. V Sloveniji se pojavljajo vse tri vrste, toda M. laxa je na češnjah najbolj pogosta.

Povzročitelj cvetne monilije M. laxa okužuje vse vrste iz družine rožnic – Rosaceae (jablane, hruške, slive, marelice, breskve, češnje, višnje idr), pojav bolezni pa je pogostejši pri koščičarjih. Če bolezni ne nadzorujemo, povzroči velike izgube pridelka in hiranje dreves, ob večletnih močnejših okužbah pa celo njihov propad.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Začetek okužbe s cvetno monilijo sprva opazimo kot počrnitev pestičev, prašnikov, notranjosti cvetov in kasneje še pecljev in vejic. Ob okužbi gliva namreč izloča toksične snovi, ki povzročijo odmiranje cvetov ter ožig poganjkov. Oboleli cvetovi tipično ne odpadejo, pač pa ostanejo na drevesu in tvorijo poletne trose, ki predstavljajo nov vir okužb v rastni sezoni (slika 1). Kasneje se okužijo tudi poškodovani plodovi, ki hitro zgnijejo (slika 2). Še posebej so za okužbo dovzetni zoreči in zreli plodovi češenj in višenj. Na njih zlahka opazimo kupčke sivkastih trosov, ki lahko popolnoma prekrijejo plod. Tudi okuženi plodovi lahko ostanejo na drevesu in mumificirajo ali odpadejo na tla.

Lubje okuženih vejic razpoka in se prične smoliti, kar je tipičen znak okužbe. Razpoke naselijo sekundarni patogeni (na primer lesne gobe in drugi saprofiti), kar poslabša zdravstveno stanje dreves.

Razvoj in širjenje bolezni

Razvojni krog bolezni se začne že v poznem zimskem do zgodnjem spomladanskem času, ko drevo še miruje. Gliva prezimi v obliki micelija v sadnih mumijah, pecljih, ožganih cvetovih, vejicah ali razjedah vej. Ob primernih razmerah visoke vlage in še nizkih temperatur (5 ֯C ali več) se začnejo tvoriti trosišča, ki sproščajo trose. Ti se prenesejo na cvetne dele z dežjem in vetrom, prenos poteka pa tudi preko žuželk. V pogojih zadostne vlage pri temperaturi nad 13 ֯C, optimalno pa pri 24 ֯C, trosi kalijo in povzročajo primarne okužbe cvetov in poganjkov. Cvetovi so dovzetni za okužbo praktično v vseh fazah njihovega razvoja. Okuži se lahko zaprt cvet (redko), cvet takoj po pojavu belih večnih listov (balonska faza), odprt cvet in po cvetenju.

Okužba se prične na brazdi pestiča, nato pa se širi na prašnike in cvetne liste ter cvetni pecelj, od koder gliva napreduje na vejico, sosednje cvetove in poganjke. Na propadajočih delih cvetov in zelenih plodičih se tvorijo sivkasti kupčki trosov, ki vršijo sekundarne okužbe v isti rastni dobi. Visoka relativna vlažnost ali dolgotrajna omočenost rastlin spodbujata kalitev trosov in okužbo. V primeru sončnega in suhega vremena v času cvetenja so okužbe zavrte. Okuženi deli rastlin, cvetovi, plodovi (mumije) in vejice preko zime ostanejo na drevesu in predstavljajo vir okužbe za naslednje leto, ko se ob primernih razmerah ponovno prične bolezenski krog.

Varstvo

Za preprečevanje kot tudi za nadzorovanje bolezni je potreben integriran pristop, ki vključuje kombinacijo agrotehničnih ukrepov.

Preventivni ukrepi

Bistven preventivni ukrep je redno odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov, mumificiranih plodov in obolelih vej. Okužene dele dreves moramo odrezati več 10 (vsaj 20) cm pod mejo zdravega in odmrlega tkiva in odrezan les odstraniti iz nasada in ga uničiti. Priporočeno je sežiganje. Iz nasada odstranjujemo tudi odpadlo gnilo sadje. Ker so prenašalci bolezni tudi žuželke, je priporočljivo spremljati in izvajati tudi nadzor nad žuželčjimi škodljivci.

Za preprečevanje bolezni je pomembno spremljanje časa cvetenja in vremenskih razmer oziroma slediti priporočilom prognostične službe za varstvo rastlin. Obenem je pomembno tudi vzdrževanje dobrih rastnih razmer za drevesa.

Obvladovanje bolezni

Pri obvladovanju bolezni je še vedno ključna preventivna uporaba ustreznih fungicidov pred in med cvetenjem. Uporabimo lahko sredstva, ki so v aktualnem času uporabe registrirana za ta namen in so navedena v seznamu registriranih fitofarmacevtskih sredstev

 (http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm). Pred njihovo uporabo si natančno preberemo navodila in upoštevamo priporočene odmerke in vremenske razmere (škropljenje pred napovedanimi padavinami).

Biotično varstvo pred cvetno monilijo je še v fazah raziskav, a znano je da določene bakterije (na primer Bacillus amyloliquefaciens) in glive, zavirajo rast Monilinia laxa.

Viri

Compendium of Stone Fruit Diseases, Edited by: J. M. Ogawa, E. I. Zehr, G. W. Bird, D. F. Ritchie, K. Uriu, J. K. Uyemoto. 1995. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: str. 18-19.

Casals C., Viñas I., Torres R., Griera C., Usall J. 2010. Effect of temperature and water activity on in vitro germination of Monilinia spp. Journal of Applied Microbiology, 108, 1: 47–54,

https://doi.org/10.1111/j.1365-2672.2009.04402.x

Pacific Northwest Plant Disease Handbook. Cherry (Prunus spp.) – Brown Rot Blossom Blight and Fruit Rot. Spletni dostop, julij 2024

https://web.archive.org/web/20160305011952/http://pnwhandbooks.org/plantdisease/cherry-prunus-spp-brown-rot-blossom-blight-and-fruit-rot

Celar A., Caf Al. Strokovno sadjarsko društvo Slovenije. Gospodarsko pomembne bolezni češenj in drugih koščičarjev. Spletni dostop, julij 2024: http://sadjar.si/wp-content/uploads/2016/03/GOSPODARSKO-POMEMBNE-BOLEZNI-%C4%8CE%C5%A0ENJ.pdf

Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarsvo in prehrano, Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Spletni dostop: http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm