Cvetna monilija

Monilinia laxa (Aderh. & Ruhland) Honey

Primož Žigon; oktober 2019

Cvetna monilija okužuje vse vrste iz družine Rosaceae. Pojav bolezni je pogostejši pri koščičarjih, podvrsta Monilinia laxa f. sp. mali pa okužuje tudi pečkarje, predvsem jablane. Gliva največkrat okuži odprte cvetove, zato je pojav bolezni pogostejši v hladnejših in deževnih pomladih, ko je obdobje cvetenja daljše.

Značilna znamenja bolezni se kažejo v obliki sušenja cvetov, cvetnih šopov in mlajših poganjkov. Po začetku cvetenja napadeni cvetovi porjavijo in se pričnejo sušiti, sušijo se tudi poganjki iz katerih izraščajo prizadeti cvetovi. Na ovelih cvetovih se lahko ob ustreznih vremenskih razmerah oblikujejo sivkaste bradavice – trosišča poletnih trosov. Prek cvetnega peclja micelij glive prodre do poganjkov. Okužen les potemni in propada, poganjki dobijo ožgan videz. Gliva lahko neposredno okužuje tudi prek poškodb v skorji, ki nato potemni in se ulekne, na površini pa se pojavijo temno sive bradavice, podobno kot pri okužbi z jablanovim rakom (Neonectria galligena). Bolezenska znamenja so podobna tudi pri okužbah s hruševim ožigom (Erwinia amylovora) pri katerih se okuženi poganjki značilno upognejo v obliki pastirske palice, pojavi se tudi bakterijski izcedek. Pri okužbi z bakterijsko boleznijo so napadeni poganjki bolj togi, usnjati, medtem ko se pri okužbi s cvetno monilijo zlahka zdrobijo.

Slika 1: Venenje in sušenje poganjkov zaradi okužbe s cvetno monilijo (foto: arhiv KIS)

Cvetna monilija_1

Gliva prezimi v posušenih cvetovih, poganjkih ali mumijah plodov. Vodne kapljice, veter in žuželke razširjajo trose (konidije) na cvetne organe, kjer v vlažnem vremenu kalijo. Gliva lahko okuži cvetove že zelo zgodaj, ko so ti še zaprti, pogosteje pa kasneje v času cvetenja. Preko cvetnega peclja se micelij glive širi po poganjku navzgor in navzdol ter na ta način prizadene več poganjkov in cvetnih šopov. V juniju se ob ugodnih vremenskih razmerah (dalj časa trajajoče deževno vreme) na površini propadlih tkiv oblikujejo trosišča z nespolnimi trosi, ki vršijo nove okužbe. Kasneje lahko gliva okuži tudi poškodovane plodove. Na njih se oblikujejo nova trosišča, plodovi pa se sčasoma posušijo in kot mumije ostanejo na drevesih ter tako predstavljajo vir okužb v prihodnjem letu.

Preventivni ukrepi

Pri varstvu pred cvetno monilijo je bistveno izvajanje preventivnih sanitetnih ukrepov za preprečevanje ohranjanja in širjenje okužb v naslednjem letu. V času rezi je potrebno pozornost nameniti odstranjevanju sadnih mumij in okuženih poganjkov. Tekom rastne dobe je priporočljivo čimprej po odkritju bolezenskih znamenj vsa okužena tkiva odstraniti in odnesti iz nasada ter sežgati. Okužene poganjke je potrebno odrezati na zdravem delu, vsaj 20 cm pod mestom sušenja. Sorte jablan, ki dalj časa cvetijo in pocvitajo so bolj občutljive za pojav bolezni.

Kemično varstvo

Za zatiranje cvetne monilije na jablani ni na voljo registriranih fungicidov. Okužbe posredno preprečujejo dotikalni in sistemični fungicidi, ki jih uporabljamo za varstvo pred jablanovim škrlupom. Za učinkovito preventivno varstvo je priporočljivo opraviti škropljenje s sistemičnimi fungicidi tik pred cvetenjem jablan.

Agriculture and Horticulture Development Board. Apple Best Practice Guide, Blossom wilt – additional information.

https://apples.ahdb.org.uk/blossom-wilt-additional-information.asp (oktober, 2019)

Celar F. in Valič N. 1999. Pojav glive Monilinia laxa f. sp. mali v Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 4. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin v Portorožu od 3. do 4. marca 1999: 485-488.

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.