ESCA – kap vinske trte

Phaeomoniella chlamydospora, Phaeoacremonium minimum, Cadophora spp.,  Fomitiporia mediterranea

Primož Žigon in Janja Zajc Žunič, oktober 2025

Uvod

Esca ali kap vinske trte je ena najresnejših bolezni vinske trte, katere pojavnost se v Sloveniji stopnjuje. Spada med tako imenovane bolezni lesa vinske trte. Gre za počasno, pogosto dolgo let asimptomatično okužbo, ki na koncu lahko privede do popolnega propada trsa. V zadnjih desetletjih je zaradi intenzivnega vinogradništva in podnebnih sprememb pojavnost esce v vinogradih močno narasla. Problematični so zlasti starejši vinogradi, vendar se zaradi obsežnega nabora invazivnih povzročiteljev in odsotnosti ustreznih ukrepov simptomi večkrat odrazijo tudi pri mlajših trtah, lahko že kmalu po vstopu v polno rodnost. Bolezen zahteva dolgoročno, integrirano strategijo varstva rastlin, ki vključuje tudi stalno izobraževanje pridelovalcev ter spremljanje zdravstvenega stanja vinogradov.

Esco povzroča skupek več vrst gliv, najpomembnejše med njimi so Phaeomoniella chlamydospora, Phaeoacremonium minimum, vrste rodu Cadophora in Fomitiporia mediterranea. Prvi dve vrsti gliv vdreta v ksilem (prevodni sistem) in povzročata nekroze ter temne proge v lesu. F. mediterranea pa povzroča t. i. belo trohnobo – razkroj lignina lesa. Vse to zmanjša prevodnost tkiv za vodo in hranila, zaradi česar rastlina oslabi in cela ali del rastline odmre.

Bolezenska znamenja

Najbolj očitna bolezenska znamenja se pojavijo na listih, ki kažejo podobne znake kot pri skrajnem pomanjkanju hranil in vode. Na sredini listnih ploskev, med glavnimi listnimi žilami se začnejo pojavljati krpaste bledorumene ali rdečerjave pege, nekrotično tkivo pa že po nekaj dneh porjavi in postane suho. Poškodovani listi dobijo značilen tigrast videz z rumeno-zelenimi ali rjavo-zelenimi programi. Bolezenska znamenja so vidna tudi v notranjosti lesa, predvsem v kordonih in na mestih kjer izraščajo mladike. Poškodbe prevodnih tkiv se kažejo kot rjava razbarvanja v obliki temnih prog ali/in bele trohnobe, ki pričajo o prisotnosti gliv. V hudi obliki lahko pride do t. i. apopleksije oziroma kapi trte, kjer se trta nenadoma posuši, običajno poleti, ko so potrebe po vodi visoke, prevodni sistem pa je moten. Grozdje se pri okuženih trsih slabše razvije, jagode lahko ostanejo majhne in se posušijo. Na jagodah nekaterih sort (‘Malvazija’, ‘Laški rizling’, ‘Barbera’) se lahko pojavijo drobne črne pike, ki so posledica toksičnih metabolitov patogenih gliv. Takšno grozdje običajno tudi slabše dozoreva.

Razvoj in širjenje bolezni

Glive, ki povzročajo bolezen običajno vstopijo v rastlino skozi rane, predvsem po rezi, njihova agresivnost pa je povezana s fiziološkim stanjem gostitelja in okoljskimi dejavniki (vodni stres, bujnost, neustrezna rez). Okužba sprva poteka brez vidnih simptomov (latentna faza), kar pomeni, da je trta lahko več let okužena, ne da bi kazala znake bolezni ali vplive na kakovost grozdja. Sčasoma pa bolezen lahko napreduje in povzroči različne simptome opazne v lesu, na listih in na grozdju.

Bolezen se lahko izraža v kronični ali akutni obliki. Kronična oblika je pogostejša; prizadet je lahko le del trte (npr. en šparon ali polovica kordona), listi pa kažejo značilne medžilne nekroze in razbarvanja. Simptomi napredujejo počasi, trta pa lahko preživi še več let. Pri akutni obliki se znaki pojavijo nenadno, pogosto pri bujnih, navidezno zdravih trsih. Medžilni prostor listov porumeni ali pordeči, nekrotizira, zelene ostanejo le žile. Trta hitro oveni in običajno v kratkem propade (apopleksija). Takšna oblika bolezni se najbolj izraža v letih, ko je trta spomladi in v zgodnjem poletju dobro preskrbljena z vodo, kasneje v juliju in avgustu pa nastopi obdobje dolgotrajnejše suše. Vegetativna rast je v tem primeru bujna, vlage v tleh pa v sušnem obdobju primanjkuje, poleg tega pa je prevodni sistem rastlin poškodovan, zato je oskrba rastlin z vodo omejena in posledično se listi sušijo in trte propadajo. Pri mladih trtah (sadikah in v mladih nasadih) lahko nastopi tudi Petrijeva bolezen, ki pogosto velja za mladostno obliko bolezni Esce. Povzroča jo enak nabor glivičnih povzročiteljev kot pri esci, predvsem pa glive vrst Phaeomoniella chlamydospora in Phaeoacremonium minimum, ki se naselijo v prevodnem sistemu rastline, kar povzroči zastoj v rasti, rumenenje listov, slabšo razvitost grozdja in pogosto tudi značilno črno obarvanje prevodnih žil, znano kot »črna sluz«. Ob prerezu se pogosto vidne črne proge v lesu.

Varstvo

Esca je bolezen, proti kateri ukrepamo le z dolgoročno strategijo, ki temelji na skrbnem upravljanju vinograda. Ključna je pravilna izbira lege in priprava tal, s čimer zagotovimo rastlinam optimalne pogojih za rast ter ukrepi za preprečevanje širjenja povzročiteljev bolezni. Sorte so različno občutljive za esco, za najbolj občutljive veljajo nekatere bujno rastoče sorte (na primer ‘Malvazija’, ‘Rebula’, ‘Refošk’, ‘Sauvignon’, ‘Šipon’, …), med manj občutljive pa sodijo: ‘Chardonnay’, ‘Merlot’ in ‘Modri pinot’. Popolnoma odporne sorte niso poznane, tako da so drugi preventivni ukrepi ključni za zmanjševanje škode zaradi bolezni.

Preventivni ukrepi

Preventivni ukrepi vključujejo uporabo zdravega certificiranega sadilnega materiala, ustrezne ukrepe pri letni rezi in sprotno odstranjevanje okuženega lesa. Zaradi latentnih okužb cepičev, je sadilni material pomemben za širjenje bolezni. Ustrezen nadzor nad cepilnim materialom, razkuževanje, termoterapija in ustrezna zaščita ran pri cepljenju so ključni za pridelavo zdravih cepljenk. Rez je priporočljivo izvajati v suhem in hladnem vremenu, ko je tveganje za okužbo najmanjše. Izogibati se je potrebno nastajanju večjih ran, ki so ena glavnih vstopnih mest glive v rastlino. Na splošno velja, da naj bi bilo rezi starejšega lesa čim manj. Okužene in simptomatične trse režemo ločeno, zato jih je tekom rastne dobe priporočljivo označiti. Orodje za rez (škarje, žage) med delom razkužujemo, morebitne večje rane na trsih pa zaščitimo s cepilno smolo ali drugimi premazi. Pri tem se lahko poslužimo uporabe pripravkov na osnovi antagonističnih gliv, kot so vrste rodu Trichoderma spp., s katerimi se premaže rane po rezi. Te koristne glive se naselijo na rani in v lesu in konkurirajo patogenim glivam, tako da preprečujejo njihov razvoj, poleg tega pa spodbujajo obrambno sposobnost rastlin proti boleznim. V močno okuženih vinogradih mulčenje rožja ni priporočljivo, zato ga poberemo in uničimo. Enako velja za propadle trse, ki jih iz vinograda čimprej odstranimo.

Nekemično varstvo

Pomlajevanje trt in t.i. sanacijska kirurgija sta edina dva izmed možnih kurativnih ukrepov, s katerimi lahko delno preprečimo ali upočasnimo propad okuženih trt. Kadar je esca razširjena po večjem delu trte, lahko odstranimo celoten okužen del debla in pridobimo novega iz mladike. Uspešnost pomlajevanja je odvisna od različnih dejavnikov, med njimi tudi lastnosti povzročitelja in odziva rastline, ki je odvisen tudi od sorte. Dendrokirurgija ali kirurška metoda obrezovanja trsov je postopek pri katerem se iz debla z motorno žago izdolbe okužen les. Gre za zahtevno in dolgotrajno opravilo, pri katerem je uspešnost ocenjena na 60-90 %.

Kemično varstvo

Veliko raziskav je usmerjenih v možnosti kemičnega zdravljenja in krepitev obrambnih mehanizmov trte, ki bi zmanjšali posledice okužb z glivami, ki povzročajo esko, a v praksi jih žal še ni na voljo. Fitofarmacevtska sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje drugih patogenov, ne prodrejo v les, zato je neposredno zatiranje onemogočeno. Po končani rezi je vinograde priporočljivo poškropiti z bakrom, s katerim dodatno razkužimo rane in na ta način omejimo širjenje bolezni.

Uporabljeni viri

Beris, E., Selim, M., Kechagia, D., Evangelou, A. 2023. Overview of the Esca Complex as an Increasing Threat in Vineyards Worldwide: Climate Change, Control Approaches and Impact on Grape and Wine Quality. IntechOpen.

Vršič S. in Lešnik M. 2010. Vinogradništvo. 2. dopolnjena izd. Ljubljana, ČZD Kmečki glas: 301-303

Žežlina I. in Miklavc J. 2023. Priporočila za obvladovanje kapi vinske trte (esca). https://www.ivr.si/app/uploads/2023/11/Priporocila-za-obvladovanje-kapi-vinske-trte-esca.pdf