Fitoplazme na leskah

Nataša Mehle, Nacionalni inštitut za biologijo

februar, 2020

Povzročitelj in njegova razširjenost

Fitoplazme so paraziti rastlin in živijo v floemskem prevodnem tkivu ter v žuželčjih prenašalcih, ki se hranijo z rastlinskim sokom. Povzročajo neozdravljive bolezni rastlin. V zadnjih letih so bile na več območjih v Sloveniji v propadajočih leskah odkrite različne fitoplazme, ki okužujejo tudi druge rastline. O teh okužbah je še veliko neznanega.

Gostiteljske rastline

Fitoplazme okužujejo številne lesnate in zelnate rastline, med katerimi so tako gojene kot tudi prosto rastoče. Gostitelji fitoplazem, ki so bili ugotovljeni v leskah, so tudi druge rastline, kot na primer nekatere vrste gozdnih dreves (beli gaber, maklen, graden, črni jesen… ), pleveli ali gojene rastline, kot so npr. jagode.

Bolezenska znamenja

S fitoplazmami okužene rastline kažejo različna bolezenska znamenja, kot so npr. metlasti izrastki, rumenenje ali zvijanje listov, propadanje vej ali celih rastlin. Nekatere okužene rastline ne izražajo bolezenskih znamenj ali pa so bolezenska znamenja prisotna v milejši obliki. Take rastline lahko predstavljajo vir okužb. Leske, v katerih je bila dokazana prisotnost fitoplazem, so propadale ali pa imele metlaste izrastke. Na odmrlih poganjkih so bili pogosto slabše razviti ali prazni plodovi. Opozorilo: Propadanje lesk ni vedno povezano z okužbo s fitoplazmami, lahko jih povzročijo abiotski dejavniki ali pa so posledica drugih bolezni. Za nedvoumno potrditev prisotnosti fitoplazem je nujna laboratorijska analiza.

Načini prenosa

Med rastlinami fitoplazme prenašajo žuželčji prenašalci, lahko pa se prenesejo tudi preko korenin. Fitoplazme prenesemo tudi z okuženimi sadikami, podlagami ali cepiči.

Varstvo

S fitoplazmami okužene leske je smiselno izruvati (s koreninami) in uničiti takoj, ko se jih odkrije, saj obstaja velika verjetnost, da imamo v Sloveniji učinkovitega prenašalca teh fitoplazem. Možni prenašalci so žuželke, ki se hranijo na leskah (škržatki in bolšice). Ukrepov zatiranja prenašalcev s fitofarmacevtskimi sredstvi na leskah zaenkrat ne moremo predlagati, saj do sedaj še ni bilo ugotovljeno, katere žuželke so dejanski prenašalci. Priporočljivo je tudi spremljati stanje rastlin, ki rastejo v bližnji okolici nasada in v primeru suma na okužbo s fitoplazmami le-te tudi odstraniti, saj obstaja možnost, da se potencialni prenašalci fitoplazem na leski prehranjujejo tudi na teh rastlinah. Matične rastline lesk je priporočljivo testirati na prisotnost fitoplazem. Tudi v primeru, ko nimajo bolezenskih znamenj, obstaja možnost, da so fitoplazme prisotne v rastlini. Če leske sadimo na novo, je priporočljivo, da sadimo le sadike, ki izhajajo iz preverjeno neokuženih matičnih rastlin. Trenutno še ni znano, če obstajajo sorte lesk, ki bi bile tržno zanimive in so hkrati odporne ali tolerantne na okužbe s fitoplazmami.

Viri

Mehle N., Jakoš N., Mešl M. Miklavc J., Matko B., Rot M., Ferlež Rus A., Brus R., Dermastia M. Phytoplasmas associated with declining of hazelnut (Corylus avellana) in Slovenia. European journal of plant pathology 2019, 155, 4: 1117-1132.
Mehle N., Ravnikar M., Dermastia M., Solar A., Matko B., Mešl M. First report of ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’ infection of Corylus avellana (hazelnut) in Slovenia. Plant disease 2018, 102, 12: 2636.
Mehle N. Hitra analiza tveganja: fitoplazme na leskah: ‘Candidatus Phytoplasma fragariae’ in fitoplazme iz skupine 16SrV, katere največja podobnost je s sevi FD-D in FD70. [Ljubljana, 2019]: 47 str