Fižolar

Acanthoscelides obtectus Say

Jernej Lončar; marec 2020

Fižolarja uvrščamo v družino lepencev (Chrysomelidae) in je pomemben skladiščni škodljivec, ki napada fižol že na polju. Odrasli hrošči in ličinke se hranijo izključno s stročnicami, najraje s fižolom, ki je glavna gostiteljska rastlina. Napada tudi grah, sojo, lečo in bob. Izvira iz centralne Amerike, od koder se je s pošiljkami zrnja konec 19. stoletja razširil po celem svetu. Večje populacije škodljivca so na polju običajne predvsem v toplih poletjih.

Škodljivec je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na semenskem materialu nekaterih rastlinskih vrst iz rodu Phaseulus sp. (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

FIZOLAR

Škodo povzročajo ličinke, ki izjedajo zrnje. Znamenja napada se na zrnih kažejo v obliki okroglih in ovalnih luknjic. Ob močnem napadu so zrna prazna, ostane lahko praktično samo semenska ovojnica.

S fižolarjem napadena zrna so neužitna, oziroma celo zdravju škodljiva, saj poškodovano zrnje kasneje okužijo različne glive in plesni. Napadeno zrnje ni primerno za setev, saj je kaljivost močno zmanjšana, oziroma tako seme sploh ne kali.

Slika 1: Poškodovano zrnje fižola

Fižolar slika 1

Odrasli hrošči so dolgi 2 do 5 mm in ovalne oblike. So vseh odtenkov rjave barve, od svetlo rjave, do skoraj črne. Pokrovke in vratni ščit so pokriti z dlačicami različnih rjavih odtenkov, ki tako tvorijo temnejše in svetlejše pege. Pokrovka zadka ne pokriva v celoti. Samice odlagajo jajčeca ovalne oblike na zrnje, oziroma v stroke na polju. Na polju pričnejo z odlaganjem jajčec v začetku sušenja strokov. Preden samica izleže jajčeca, v šiv na hrbtni strani stroka izgrize luknjico, v katero odloži jajčeca. Posamezna samica lahko odloži od 20 do 90 jajčec, odvisno od okoljskih razmer (vlaga, temperatura, hrana…). Izlegle ličinke se zavrtajo v zrno, kjer se prehranjujejo. Ob prisotnosti ličink so na površini zrn opazne značilne luknjice in okenca. V posameznem zrnu se lahko hkrati razvije do 25 ličink. Razvoj ličinke traja 20 do 80 dni, odvisno od temperature, nato pa se zabubijo znotraj zrn. Stadij bube traja 9 do 29 dni (odvisno od temperature). Izlegli hroščki pregrizejo semensko lupino, da pridejo iz zrna. Optimalne razmere za razvoj škodljivca so pri temperaturi med 22-29 °C in vlažnosti zraka okrog 85 %. Z razvojem v shrambi se na leto lahko razvije 4 do 5 rodov. V juliju, če so poletja dovolj topla, na polje letijo samice iz shramb in skladišč in tam odlagajo jajčeca v stroke, ki so v fazi zorenja. Ko stroke potrgamo, skupaj s pridelkom v shrambo nehote zanesemo še ličinke. Hrošček prezimuje v skladiščih med zrnjem in znotraj zrn. Prezimovanje na prostem je mogoče, vendar samo v toplih zimah, saj so hrošči na negativne temperature zelo občutljivi.

Preventivni ukrepi

Pomembno je, da v shrambe ne zanašamo že napadenega fižola. Škodljivec namreč napada fižol že na polju, ko pa zrna z ličinkami damo v shrambo ali skladišče, se njihov razvojni krog nadaljuje. Zato je smiselno, da pridelek obravnavamo, kot da je v njem fižolar prisoten in ga tako primerno skladiščimo, da v shrambah in skladiščih nimamo še večje škode. Pridelek hranimo na hladnem v gosto pletenih vrečah, ali še bolje v skladiščnih posodah, ki dobro tesnijo. Fižol je najbolje čimprej izluščiti. Shrambo, v kateri bomo skladiščili, moramo prej dobro očistiti. Preden fižol skladiščimo, ga je priporočljivo za 2 do 3 dni zamrzniti na temperaturo -18°C.

Nekemično zatiranje

Rezultati raziskav kažejo, da nekateri rastlinski izvlečki in eterična olja učinkovito zatirajo odrasle hrošče . V uskladiščenem zrnju lahko odrasle hrošče zatiramo z dodajanjem inertnih prašiv, kot je diatomejska zemlja.

Kemično zatiranje

Insekticidi za zatiranje fižolarja na polju pri nas niso registrirani. Za zatiranje fižolarja v uskladiščenem zrnju so na voljo sredstva za zaplinjevanje na osnovi aluminijevega fosfida, ki pa jih lahko uporabljajo le za to pooblaščene osebe in niso na voljo v prosti prodaji.

Bean bruchid

http://www7.inra.fr/hyppz/RAVAGEUR/6acaobt.htm (marec 2020)

Berim M. N. Acanthoscelides obtectus Say – Bean Weevil

http://www.agroatlas.ru/en/content/pests/Acanthoscelides_obtectus/index.html (marec 2020)

Bohinc T., Trdan S. 2013. Insekticidno delovanje petih eteričnih olj na odrasle hrošče fižolarja (Acanthoscelides obtectus [Say], Coleoptera, Chrysomelidae). V: Trdan S. (ur.). Zbornik predavanj in referatov z 11. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Bled, 05.-06. februar 2013. Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije, 2013: 313-319.

Pajmon A. 2001. Fižolar – Acanthoscelides obtectus

http://www.fito-info.si/index1.asp?ID=OrgCirs%5COpisiSkod/vsi/aca_obte.htm (marec 2020)