Fižolova oglata listna pegavost

Phaeoisariopsis griseola (Sacc.)

Meta Urbančič Zemljič; marec 2020

Fižolova oglata listna pegavost je bolezn, ki se lahko pojavlja na vseh nadzemnih delih fižolovih rastlin, vendar najbolj prizadane liste in stroke. Pogostejša je v območjih in obdobjih s prevladujočim toplim in vlažnim vremenom. Pri nas se običajno pojavlja proti koncu poletja.

Na listih se najprej pojavijo rjavo sive pege nepravilnih oblik, ki jih lahko obdaja svetlejši kolobar. Tkivo kmalu nekrotitizira in pege dobijo značilno oglatasto obliko, ker so omejene z listnimi žilami in žilicami. Ob močni okužbi se obolelo tkivo združuje v večje ploskve klorotičnega in nekrtoičnega tkiva, kar privede do predčasnega propadanja in odmrtja obolelih listov. Na spodnji strani listov iz peg poženejo trosonosci s trosi (konidiji). Pege se oblikujejo tudi na strokih. Te so ponavadi ovalne do okrogle, rdečkasto rjavo obarvane, včasih s temnim robom. Lahko jih zamenjamo z znamenji bakterijskih okužb. Na steblih se bolezen kaže v obliki temnih podolgastih peg. Bolezenska znamenja se pojavijo običajno kmalu po cvetenju oz. med zorenjem fižola. Na prvih razvitih listih so pege eliptične in ne oglate, na njih se lahko oblikujejo koncentrični krogi.

Slika 1: Značilna znamenja fižolove oglate listne pegavosti (Foto: arhiv KIS)

Fižolova oglata listna pegavost_slika1

Primarni vir okužb je lahko okuženo ali onesnaženo seme ali okuženi rastlinski ostanki iz pretekle sezone. Na njih se oblikujejo trosi, ki se z vetrom in dežnimi kapljicami raznesejo na liste fižola. Trosi kalijo v kaplici vode ali ob visoki zračni vlagi. Gliva prodre v notranjost listov skozi listne reže in raste naprej med parenhimskimi celicami. Kasneje prodre tudi v notranjost celic in povzroči njihovo odmrtje. Tkivo nekrotizira. V vlažnem vremenu se po določenem času na mestu, kjer so pege, gliva močno namnoži in na spodnji strani listov iz strom poženejo trosonosci s trosi, ki povzročijo sekundarne okužbe. Zadostuje že 3 ure visoke zračne vlage (95 % do 100 %), da pride do okužbe.

Optimalna temperatura za razvoj povzročitelja je okoli 24 stopinj. V takih razmerah se približno 5 do 7 dni po okužbi pojavijo znamenja in nove sporulacije. Pojav bolezni je odvisen od vremenskih razmer. Če je poletje deževno lahko pride do okužb že zgodaj. V takem primeru so tudi škode večje, saj listje predčasno odpade.

Slika 2: Napredovanje bolezni z združevanjem peg in rumenenjem listov (Foto: arhiv KIS)

Fižolova oglata listna pegavost_slika2

Slika 3: Napredovanje bolezni z združevanjem peg in rumenenjem listov (Foto: arhiv KIS)

Fižolova oglata listna pegavost_slika3

Preventivni ukrepi

  • setev zdravega semena in odpornih sort
  • odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov

Zatiranje

Za zatiranje fižolove oglate listne pegavosti nimamo registriranih fungicidov. V primeru zgodnjega pojava in ugodnih razmer za razvoj bolezni, k omejevanju širjenja bolezni pripomore raba katerega od bakrovih pripravkov, ki jih rabimo za zatiranje drugih bolezni na fižolu.

Saettler A.W., Mahuku G. 2005. Angular leaf spot. Compendium of Bean Diseases. Schwartz H.F., Steadman J.R., Hall R., Forster R.L. (ur.), 2. Izdaja. APS Press, Minnesota, ZDA: 24-25