Fižolova rja

Uromyces appendiculatus

Meta Urbančič Zemljič; marec 2020

Fižolova rja je razširjena povsod po svetu, kjer gojijo fižol. Pojavlja se sporadično, predvsem v daljših obdobjih toplega in vlažnega vremena. Takrat lahko močno prizadane liste in stroke in povzroči precejšnje izgube pridelka. Okužuje rastlinske vrste iz rodov Phaseolus in Vigna.

Kmalu po okužbi se najprej na spodnji strani listov pojavijo začetni simptomi v obliki drobnih, belih, rahlo privzdignjenih peg. Okužena mesta se kasneje preoblikujejo v rjave prašnate kupčke. To so ležišča (uredosorusi) letnih trosov (uredospor). Ležišča trosov so lahko obdana s svetlim, rumenkastim tkivom. Ob močnem izbruhu bolezni okuženi listi rumenijo, se sušijo in odpadajo. Ob koncu poletja se oblikujejo trajni trosi, ki so temnojavi do črni kupčki (televtosorusi s televtosporami). Rja okužuje tudi stroke.

Slike 1 do 3: Fižolova rja, znamenja na zgornji strani listov ter letni in zimski trosi na spodnji strani listov (foto: arhiv KIS)

fizolova_rja_1_3

gostiteljev, kot nekatere druge. V grobem poteka na sledeč način: prezimijo trajne spore (televtospore). Te spomladi kalijo in oblikujejo se bazidiji z bazidiosporami, ki okužijo mlade rastline fižola. Po okužbi se na listih najprej pojavijo neizrazite belkaste pege, kasneje se na spodnji strani listov oblikujejo ecidiospore. Te kalijo in okužijo fižolove liste. Na mestih okužbe se po določenem času oblikujejo značilni svetlo rjavi prašnati kupčki, ležišča letnih trosov (uredosorusi z uredosporami). Z letnimi trosi se širi okužba naprej po nasadu. V ugodnjih razmerah (omočeno listje 6 do 8 ur in temperature med 17 in 23 OC) lahko pride do kalitve trosov in novih okužb že v 10 do 18 urah. Pri višjih temperaturah se razvoj upočasni, pri dalj časa trajajočem vremenu s temperaturami nad 32 OC pa se povsem ustavi. Bolezen se hitreje širi v obdobju hitre rasti gostitelja. Z vetrom se trosi prenašajo tudi na večje razdalje. Proti koncu poletja se namesto letnih trosov začnejo oblikovati ležišča z zimskimi trosi (televtosorusi s televtosporami).

Preventivni ukrepi

Odstranjevanje okuženih rastlinskih ostankov, uravnoteženo gnojenje, predvsem z dušikom.

Zatiranje

V ugodnih razmerah za razvoj bolezni uporabimo ustrezen registriran fungicid ob prvih opaženih znamenjih bolezni.

Koike S.T., Gladders P., Paulus A.O. 2007. Vegetable diseases. A Color Handbook. CRC Press. 448 str.

Stavely J.R., Pastor-Corrales M.A., Steadman J.R. 2005. Rust. Compendium of Bean Diseases. Schwartz H.F., Steadman J.R., Hall R., Forster R.L. (ur.), 2. Izdaja. APS Press, Minnesota, ZDA: 38-39