Fižolova rjava pegavost

Gliva, povzročiteljica fižolove rjave pegavosti ima več sinonimov, literatura jo največkrat navaja pod imeni P.  exigua var. exigua ali A. phaseolorum in drugimi, klasifikacija pa še vedno ni povsem jasna in enotna. Bolezen, ki jo povzroča, se na fižolu pojavlja predvsem v letih in območjih s prevladujočim hladnim in vlažnim vremenom, okužijo se lahko vsi nadzemni deli rastlin. Razširjena je po vsem svetu

Na okuženih listih se pojavijo rjave do črne pege v velikosti 1-3 cm, s temnim robom. Na njih se lahko oblikujejo koncentrični krogi. Včasih se sredica pege posuši in izpade. Na pegah se oblikujejo tudi drobna, črna trosišča (piknidiji), ki jih lahko vidimo s prostim očesom. V njih se nahaja velika množina spor. Podobne temno sive do črne pege lahko nastanejo tudi na steblih, prizadeta stebla se sušijo in rastline propadejo. Prav tako se velike sive pege lahko pojavijo na strokih, običajno se okužbe začnejo na ranjenem mestu. Okužijo se tudi zrna v strokih. Gliva se lahko po rastlini širi tudi sistemično, takrat pride do odpadanja listov in strokov.

Gliva se širi v mokrem vremenu. Ob dežju se iz piknidijev spoščajo trosi, ki jih veter raznaša naokoli. Razvoj bolezni pospešuje visoka vlaga in temperature pod 28 ^OC. Povzročitelj preživi na odmrlih rastlinskih ostankih v tleh. Velja za šibkega parazita, ki vstopa v rastline prek ran, ki jih povzročajo bodisi škodljivci ali nastanejo zaradi drugih mehanskih poškodb. Domnevajo, da preživi tudi na površini semen.

Preventivni ukrepi

• setev zdravega (certificiranega) semena ali tretiranje semen z vročo vodo (50 ^OC, 25-30 minut),
• odstranjevanje rastlinskih ostankov iz preteklega leta
• ustrezen kolobar
• zaradi preprečevanja okužb je med rastno dobo potrebno skrbeti za preprečevanje nastanka ran (zatiranje škodljivcev, primerna obdelava).

Za zatiranje bolezni nimamo registriranih fungicidov.