Fuksijina pršica šiškarica

Fuksijina pršica šiškarica spada v družino pršic šiškaric (Eriophydae) in je škodljivka okrasnih rastlin iz vrst fuksij. Izvira iz Južne Amerike od koder se je leta 2003 v Evropo razširila s transportom in trgovino. Veliko škodo povzroča pridelovalcem fuksij, marsikateri od njih je vzgojo fuksij zaradi tega škodljivca opustil.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Pršica dela škodo z bodenjem in sesanjem rastlinskih tkiv. Poškodbe se odražajo v razbarvanj in deformacij, posledično okrasne rastline izgubijo tržno vrednost. Ker pršice sesajo v cvetnih in listnih brstih, se ti ne razvijejo normalno, ampak se iz njih razvijejo močno deformirani listi in cvetovi. Listi se najprej razbarvajo, postanejo svetlo zeleni do rumeni, s starostjo pa pordečijo. Poškodbe so vidne večinoma na terminalnih delih poganjkov.

Odrasle pršice so podolgovate oblike, dolge 0,2 do 0,25 mm in s prostim očesom zelo težko vidne. So svetlo rumene do bele barve in imajo dva para nog, s katerima se oprijemajo gostiteljskega tkiva. Širjenje fuksijine pršice med rastlinami poteka z vetrom ali opraševalci, kot so žuželke. V razvoju ima 4 razvojne faze (jajčece, ličinka, nimfa, odrasla pršica). Samica v svojem življenju izleže okrog 50 jajčec. Odloži jih v brste in po 4 do 7 dneh (pri temperaturi 18 °C) se iz njih izležejo ličinke, ki po približno treh tednih zaključijo razvojni krog z odraslo pršico. V brstih preživijo vse razvojne faze, v njih vse faze tudi prezimijo. Razvoju pršic najbolj ustrezajo temperature do 20 ⁰C; visoke temperature zraka težje prenaša. Pršica se hrani izključno na vrstah fuksij. Nekatere vrste in sorte so nanjo odporne. Pršice so prisotne, vendar do deformacij in razbarvanj ne pride.

Fuksijina pršica šiškarica je za zatiranje zelo težavna. Pršice večino časa preživijo v notranjosti brstov, kjer jo kemična sredstva zelo težko dosežejo, tako da je škropljenje praktično nesmiselno. Ker se pršica večinoma zadržuje brstih mladih poganjkov, se je kot učinkovito izkazalo pregledovanje in pravočasno odstranjevanje napadenih mladih poganjkov ter njihovo uničenje. Pomembno je upoštevanje preventivnih ukrepov pri vzdrževanju in negi rastlin,redno čiščenje orodja in oblačil, ki jih uporabljamo pri delu v rastlinjaku, da preprečimo prenos pršice med rastlinami.