Fuzarijska gniloba čebule

(Fusarium spp.)

Primož Žigon; september 2017

Gnilobo čebulnic povzroča več vrst talnih patogenih gliv. Izmed gliv iz rodu Fusarium se največkrat pojavijo okužbe z glivo Fusarium oxysporum f. cepae, ki okužuje vse vrste čebulnic, večjo gospodarsko škodo pa povzroča predvsem na čebuli in česnu.

Glive okužujejo čebulice čebule in česna skozi celotno rastno dobo, vendar se prvi simtomi bolezni običajno pojavijo sredi sezone in v času dozorevanja. Bolezenska znamenja običajno najprej opazimo na konicah listov, ki rumenijo in se zvijajo, poškodbe pa se nato širijo proti spodnjemu delu listov. Korenine okuženih rastlin so rožnate do rjavkaste barve in sčasoma zgnijejo. Na bazalnem delu okuženih čebulic se lahko razvije micelij bele barve. Ob prerezu je notranjost čebulic vodnata, okuženo tkivo pa je rjavkasto obarvano. Pri česnu se lahko belkast do rožnat micelij razrašča med posameznimi stroki, v notranjosti pa je tkivo rjave barve in nagubano. V primeru poznih okužb simptomi bolezni na njivi večkrat niso opazni, vse dokler okužene čebulice ne pričnejo gniti v skladiščih.

Slika 1: Fuzarijska gniloba čebule (foto: arhiv KIS)

Fuzarijska gniloba čebule

Glive iz rodu Fusarium se v tleh ohranjajo vrsto let v obliki klamidospor. Do okužb redko pride pri temperaturah tal nižjih od 15 ⁰C, optimalne temperature za razvoj bolezni pa so med 25 in 28 ⁰C. Bolezen se pojavi predvsem ob deževnem vremenu v obdobju spravila pridelka. Rastline so podvržene okužbam v vseh razvojnih fazah. Gliva gostitelja okuži neposredno ob bazalnem delu čebulice, okužbe pa so pogostejše, kadar je podzemni del rastlin poškodovan, saj rane, ki so lahko posledica napada škodljivcev ali okopavanja rastlin, predstavljajo vstopno mesto za okužbo. V skladiščih do prenosa okužb na neokužene čebulice običajno ne pride.

Preventivni ukrepi

Bolezen se pogosteje pojavi na zemljiščih kjer je do okužb v preteklosti že prišlo, zato se na teh območjih priporoča setev odpornejših ali tolerantnejših sort čebule in česna. Kolobar, ki je najzanesljivejši preventivni ukrep za preprečevanje širjenja bolezni, mora biti vsaj štiri leten, v njem pa si ne smejo slediti rastline iz družine lukovk. K preprečevanju pojava bolezni pripomore ustrezna oskrba rastlin in varstvo pred škodljivci ter boleznimi. Pri temperaturi skladiščenja okrog 4 ⁰C je razvoj bolezni upočasnjen.

Davis R. M., Aegerter B. J., Turini T., Ferry-Abee A. 2016. Basal Rot. UC IPM Pest Management Guidelines: Onion and Garlic. University of California, Davis.
http://ipm.ucanr.edu/PMG/r584100611.html (september 2017)

M. J. Havey. 1995. Fusarium Basal Plate Rot. V: Compendium of Onion and Garlic Diseases. 1995. Schwartz H. F. in Mohan K. S. (Ur.). St. Paul, Minnesota, The American Phytopathological Society: 10 – 11

Schwartz H.F. Soil-Borne Diseases of Onion. Colorado State University Extension.
http://extension.colostate.edu/docs/pubs/crops/02940.pdf (september 2017)