Fuzarijska uvelost kapusnic

Fuzarijska uvelost je lahko nevarna bolezen v toplejših območjih, kjer se temperatura tal v rastni dobi giblje med 18 in 32 ˚C, v deželah s hladnejšo klimo pa se ne pojavlja. V večjem delu Sloveniji povprečne temperature tal dosegajo 18 ˚C ali več od junija do avgusta, na Primorskem pa celo od maja do septembra, kar še posebej v izrazito toplih letih omogoča razvoj glive. Ta je bila pri nas doslej ugotovljena kot povzročiteljica venenja belega zelja a ni izključeno, da se občasno pojavlja tudi na drugih vrstah kapusnic. Ker je veliko sort kapusnic za tržno pridelavo zdaj že žlahtnjenih na odpornost proti tej bolezni, lahko več težav pričakujemo predvsem pri gojenju starih, tradicionalnih sort.

Prva znamenja bolezni pri zelju se največkrat pokažejo po obdobjih vročega vremena, ko okuženo zelje začne spreminjati barvo v bolj zamolklo zeleno in nato rumeno zeleno. Najprej se spodnji listi barvajo rumeno, pogosto je pol lista rumenega, pol pa še zelenega. Rast rastlin se ustavi. Postopoma se rumenenje in sušenje listov širi navzgor po rastlini in je včasih bolj izrazito na eni strani rastline, odvisno od tega kako je bil prizadet prevodni sistem. Suhi listi na spodnjem delu stebla odpadajo. Bolezenska znamenja se med vrstami kapusnic nekoliko razlikujejo, pri vseh pa se žile v steblu, ki prevajajo vodo, obarvajo rumeno do rjavo. Podobno žile potemnijo tudi pri rastlinah s črno žilavko kapusnic, ki jo povzroča bakterija, le da so v primeru bakterijske okužbe žile skoraj črne, venenje pa manj izrazito.

Mlade rastline se okužijo s klamidosporami ali s trosi glive preko korenin ali pa tudi skozi rane na koreninah, ki so nastale med presajanjem. Gliva se nato širi v žilah, ki prevajajo vodo (ksilem) in jih maši, da je oviran pretok vode. Šele ko rastlina odmira, se gliva iz ksilema razširi na ostale dele, kjer sporulira. Nastajajo enocelični in večcelični trosi pa tudi klamidospore z debelo celično steno, ki se dolgo ohranijo v tleh. Gliva se na večje razdalje širi s sadikami ali pa z zemljo, ki se oprime strojev in orodij. Prenos s semenom je možen a ni pogost. Tudi površinski tok vode lahko zanese klamidospore ali trose na bližnja, prej še neokužena zemljišča. Pri rasi 1 glive F. oxysporum, ki je na zelju najbolj pogosta, je razvoj bolezni pri temperaturah tal nad 22 ˚C hiter, pri temperaturah pod 16 ˚C pa se znamenja bolezni ne pokažejo tudi če je gliva v tleh navzoča. Gliva ostane v tleh in je sposobna okužiti kapusnice še več let.

Ukrepi so namenjeni preprečevanju pojava bolezni, saj zatiranje s fungicidi ni učinkovito. Če zaznamo fuzarijsko uvelost, se takoj pozanimamo pri dobaviteljih semena ali sadik, katera od sort zelja oziroma drugih kapusnic, primernih za pridelovalna območja v Sloveniji, je odporna proti bolezni in začnemo gojiti le takšne sorte. Količina kužila v tleh se namreč hitro povečuje, dolgo ostane v tleh in se pri obdelovanju lahko tudi prenese na zemljišča, ki prej še niso bila kontaminirana. Zato v primeru, da je nasad okužen, zelo pazimo, da ne zanesemo glive še na druge parcele. Obstaja več ras glive z različno patogenostjo glede na vrsto križnic. Pri kapusnicah, ki jih gojimo kot zelenjavo, je najbolj razširjena rasa 1 in sorte zelja so žlahtnjene predvsem na odpornost proti tej rasi. Gliva je sorodna glivam iz rodu Fusarium, ki povzročajo uvelost drugih gojenih rastlin, npr. paprike, paradižnika ali fižola, vendar je specializirana za kapusnice. Na zemljišča, kjer se je pojavila uvelost kapusnic torej lahko zatem, brez tveganja, da bi se okužile, sejemo vrtnine ali poljščine, ki ne sodijo med kapusnice.