Fuzarijska uvelost paradižnika

Fusarium oxysporum f. sp. lycopersici in F. oxysporum f. sp. radicis-lycopersici

Urša Prislan, oktober 2022

Uvod

Paradižnik (Solanum lycopersicum) spada med gospodarsko pomembne zelenjadnice. Glive iz rodu Fusarium pri pridelavi paradižnika povzročajo veliko gospodarsko škodo, tako v rastlinjakih kot tudi na prostem. Glive proizvajajo mitotoksine, ki so lahko nevarni celo za človeka.

Najpogostejši vrsti iz rodu Fusarium, ki okužujeta paradižnik sta Fusarium oxysporum f. sp. lycopersici in F. oxysporum f. sp. radicis-lycopersici.

Obe vrsti poleg paradižnika okužujeta tudi druge rastline iz rodu Solanum sp., npr. jajčevec (Solanum melongena). Pri jajčevcu fuzarijsko uvelost velikokrat povzroča tudi vrsta Fusarium oxysporum f. sp. melongenae.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Okužene sadike zaostajajo v rasti. Mlade rastline pogosto ovenijo in propadejo. Spodnji listi rastlin se povesijo, nekateri porumenijo. Ob prerezu stebla opazimo temno rjavo obarvano prevodno tkivo, jedro ostane zdravo.

Na starejših rastlinah simptomi postanejo vidni v času med cvetenjem in zorenjem plodov. Rumenjenje starejših listov je najzgodnejši simptom, ki se ponavadi pojavi samo na eni strani rastline. Ob napredovanju bolezni postopoma porumeni cela rastlina. V najbolj vročih delih dneva je opazno venenje rastline, ki postaja vse bolj izrazito dokler rastlina v celoti ne propade.

Pri gnilobi korenin je na koreninah možno opaziti razbarvanja oziroma okrogle rjave lise najprej na stranskih koreninicah, okužba se širi naprej na glavne korenine. Sčasoma se rjave lise lahko širijo navzgor po steblu rastline.

Včasih se okužijo tudi plodovi, pri čemer ob njihovem prerezu opazimo obarvanje prevodnega tkiva.

Razvoj in širjenje bolezni

Glivam iz rodu Fusarium za razvoj prija toplo in vlažno vreme ter kisla tla. Vstop v gostiteljsko rastlino izvršijo preko ran na koreninski skorji ali preko koreninskih vršičkov, od koder se potem širijo do ksilema in se potem razširijo po celotni rastlini in povzročijo njen propad z zamašitvijo prevodnega tkiva. Za glive iz rodu Fusarium so značilno dobro razvite, septirane in nepigmentirane hife, ki tvorijo značilne makrokonidije, ki varirajo po obliki in velikosti glede na vrsto. Gliva poleg makrokonidijev tvori še dve vrsti spor, mikrokonidije in klamidiospore.

Glive rodu Fusarium preživijo v tleh tudi ob odsotnosti gostitelja. Na odmrlih ostankih rastlin tvorijo bel micelij in oranžne spore in se tako ohranijo v tleh. V obliki klamidiospor se ohranijo v tleh več let. Indukcija tvorjenja klamidiospor je povezana s stresom, kot je odsotnost gostitelja ter neugodne okoljske razmere.

Bolezen se širi s prenosom okuženih rastlin in okužene zemlje.

Varstvo

Za obvladovanje fuzarijskih uvelosti nimamo registriranega nobenega fitofarmacevtskega sredstva.

Ker so verjetno še redke pridelovalne površine, kjer ne bile prisotne patogene glive iz rodu Fusarium, je varstvo usmerjeno h preventivnim ukrepom in izvajanjem ukrepom, ki povečujejo življenjsko moč rastlin.

Uporabljamo razkuženo seme, sadimo tolerantne sorte in v nasadih sprotno odstranjujemo okužene rastlin. Skrbimo, da preprečimo kakršnikoli stres mladih rastlin, zaradi katerega bi bile rastline bolj dovzetne za okužbe (mehanske poškodbe, suša, kisla tla, …).

Bolezen pospešujejo kisla tla, zato je pomembno nadzorovanje pH tal. pH med 6,5 in 7 upočasnjuje razvoj bolezni.

Priporoča se uporaba gnojil na osnovi nitratnega dušika.

Uporabljeni viri

Jones J.B., Stall R.E.,  Zitter T.A. 1993. Compedium of Tomato Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 14 – 15.

McGovern R.J. 2015. Management of tomato diseases caused by Fusarium oxysporum. Crop protection 73: 78-     92