Fuzarioze na špargljih

Fusarium spp.

Urša Prislan, oktober 2024

Uvod

Pridelava špargljev se v Sloveniji povečuje, vendar se pridelovalci v zadnjih letih srečujejo s številnimi težavami in propadanjem trajnih nasadov špargljev. Največ težav povzročajo glive, ki se prenašajo s sadilnim materialom in se lahko v tleh ohranjajo več let, npr. glive iz rodu Fusarium. Rezultati večletnih analiz sadik na Kmetijskem inštitutu Slovenije kažejo, da so glive iz rodu Fusarium redno prisotne že na samem sadilnem materialu in jih na polje lahko vnesemo že ob sami zasnovi novega nasada.

Fuzarijsko trohnobo korenik, korenin in poganjkov pri špargljih povzroča več gliv iz rodu Fusarium: F. oxysporum f. sp. asparagi, F. proliferatum, F. redolens, F.solani

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Okužene korenike so oslabljene, kar vodi do slabe rasti, manjšega pridelka in na koncu do propada celotne rastline. Okužena korenika trohni, prav tako tudi korenine, ki zaradi tega postanejo votle.
Glive se širijo navzgor po poganjkih preko prevodnega sistema in povzročajo njegovo zamašitev.
Ob prerezu okuženih poganjkov in korenin lahko opazimo rjavkasto rožnato obarvanje prevodnega tkiva (Slika 1).
Okuženi poganjki rumenijo, venijo, zaostajajo v rasti in lahko propadejo že pred ali po vzniku. Stebla okuženih rastlin lahko tik pod ali tik nad tlemi porumenijo in kažejo znake odmiranja. Tkivo pod temi madeži je mehko in gnilo, rožnato do rdečkasto obarvano. Ponavadi se poganjki zlahka »razcefrajo«.

Slika 1: Prerez korenine šparglja, kjer je opazno rožnato razbarvanje prevodnega tkiva (arhiv KIS).

Slika 2: Rumenenje špargljev v nasadu (arhiv KIS).

Razvoj in širjenje bolezni

Glive rodu Fusarium se dolgo časa ohranjajo v tleh, lahko živijo kot gniloživke in se prehranjujejo z ostanki špargljev ali drugo organsko snovjo v tleh. V tleh se ohranjajo v obliki konidijev, klamidiospor ali micelija. Dobro vitalnost lahko ohranijo več let, imajo namreč visoko toleranco proti abiotičnim vplivom. Konidiji so precej odporni proti mrazu.

Šparglje lahko okužujejo neposredno prek rastnih vršičkov, prek ran nastalih zaradi obdelovalnega orodja, nožev in škodljivcev. Rastline, ki so pod kakršnimkoli stresom (suša, mehanske poškodbe …) so veliko bolj dovzetne za okužbe. Pomembno je, da rastline ohranjamo v čim boljši kondiciji.

Bolezen se pogosteje pojavi na lažjih, peščenih tleh. Optimalne temperature za razvoj bolezni so med 25 °C in 30 °C, ko je produkcija trosov visoka in posledično je višja tudi stopnja okužb. Glive se prenašajo z okuženim sadilnim materialom, prenosom okužene zemlje, s tekočo vodo, z onesnaženim orodjem in stroji ipd.

Varstvo

Varstvo rastlin pred glivami iz rodu Fusarium predstavlja velik izziv, zaradi njihovega dolgega ohranjanja v tleh. Varstvo temelji predvsem na izvajanju preventivnih ukrepov, ki krepijo rast in vitalnost špargljev ter s tem vplivajo na zmanjšanje občutljivosti za okužbe z glivami iz rodu Fusarium:
⦁ Novega nasada ne zasnujemo na zemljišču, kjer je že prej rasel špargelj. Izognemo se tudi površinam kjer so bile čebulnice, saj sta česen in čebula tudi gostitelja glive F. proliferatum. Kolobar naj bo pester in večleten, ker se fuzarioze lahko ohranjajo v tleh zelo dolgo. Priporočen je najmanj štiri leten kolobar v katerem niso prisotne gostiteljske rastline.
⦁ Za saditev izberemo samo krepke in vitalne korenike, ki so manj občutljive za okužbe.
⦁ Skrbimo za to, da mlade rastline ne doživijo kakršnegakoli stresa: predčasno pobiranje poganjkov, predolgo obdobje obiranja, zapleveljenost nasada, mehanične poškodbe, suša, kisla tla, zbitost tal…
⦁ Sadimo tolerantne sorte.

Pri varstvu rastlin se lahko poslužujemo uporabe pripravkov na osnovi mikroorganizmov, kot so koristne glive Trichoderma spp., ki lahko parazitirajo oziroma zavirajo patogene mikroorganizme. Poleg tega glive iz rodu Trichoderma v tla sproščajo različne proteine in encime, ki spodbujajo rast rastlin in jih varujejo pred patogeni v tleh.

Viri

Celar, F., Valič, N. 2002. Bolezni šparglja. Sodobno kmetijstvo: znanstveno-strokovna revija za kmetijstvo, živilstvo in gozdarstvo. Let. 35, št. 5, str. 225-227

-Elmer W.H. 2015. Management of Fusarium crown and root rot of asparagus. Crop Protection 73:2-6

-Morrison, W.R., Linderman, S., Hausbeck, M. K., Werling, B.P., Szendrei, Z. 2014. Disease and incest pests of asparagus. Michigan State University.