Gniloba koreninskega vratu

Talne glive iz rodu Phythophthora so pomembne povzročiteljice trohnobe korenin, koreninskega vratu in tudi nadzemnih delov različnih rastlinskih vrst. Gliva Phythophthora cactorum je najpogostejša povzročiteljica gnilobe koreninskega vratu na jablani in drugih sadnih vrstah. Povzroča tudi gnilobo rizomov in usnjato gnilobo plodov jagod (Fragaria L.). Širi se v vlažnih tleh in večje težave povzroča v nasadih na težkih tleh, predvsem na mestih, kjer voda pogosteje zastaja.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Znamenja bolezni se kažejo na različnih delih rastline. Bolezen povzroča trohnobo in rakaste razjede na delu debla tik nad cepljenim mestom ter gnilobo korenin in koreninskega vratu. Najbolj značilni so znaki okužbe na koreninskem vratu. Tam je skorja rahlo uleknjena, na meji med zdravim in okuženim delom pa globoko razpokana. Na notranji strani lubja so ob prerezu vidne rjave, rdeče rjave ali črne nekroze, okužen les ima značilen vonj po mandljevem olju. Na delu krošnje se bolezenska znamenja pokažejo šele po tem, ko odmre več kot polovica korenin in lubja na večjem delu koreninskega vratu. Listne žile in listni rob se obarvajo rahlo rdeče, listi pa postanejo bledikavo zeleni, majhni in zviti. Okuženo drevo ima majhne plodove, ki predčasno dozorevajo. Odmiranje rastlin lahko traja več let po okužbi, lahko pa odmrejo naenkrat. To se običajno zgodi spomladi, ko drevesa potrebujejo največ energije, torej ob odganjanju in cvetenju.

Glive, ki povzročajo gnilobo koreninskega vratu so v tleh splošno prisotne, sicer pa do vnosa bolezni v nasade lahko prihaja tudi z okuženimi sadikami. Gliva Phytophthora cactorum se ohranja kot micelij v gostiteljskem tkivu in v obliki oospor v rastlinskih ostankih ali v tleh. Oospore v tleh, odvisno od vlažnostnih razmer, ostanejo kaljive do nekaj let. Spomladi oospore večinoma kalijo pri temperaturi višji od 10 ⁰C in visoki vlagi, ko posredno s sproščanjem zoospor širijo okužbo po nasadu. Najugodnejše razmere za kalitev oospor in sproščanje zoospor so v tleh, močno nasičenih z vodo. Tako do okužb prihaja predvsem v težkih, slabo odcednih tleh, oziroma kjer voda ob dežju ali namakanju zastaja. Zoospore v rastlino prodrejo skozi razpoke v lubju ali na mestih ran, kjer je skorja poškodovana. Pri temperaturah nižjih od 5ᵒC je gliva v mirovanju, zato v pozni jeseni in pozimi do okužb ne prihaja. Okužbe so najpogostejše spomladi, od brstenja naprej. Pritisk bolezni traja skozi vso rastno sezono, dokler ne nastopijo nižje temperature in je odvisen predvsem od talne vlage. Okužbe so najpogostejše pri drevesih v prvih letih rodnosti.

Preventivni ukrepi

Za kemično varstvo pred gnilobo koreninskega vratu na jablani v Sloveniji ni registriranih pripravkov, zato je še posebej pomembno, da upoštevamo vse preventivne ukrepe že ob pripravi nasada. Lega nasadov naj bo, če je le možno, na nekoliko nagnjenem terenu, da voda bolje odteka. Izogibamo se slabo odcednim, težkim tlom. Če ne gre drugače, moramo poskrbeti za dobro drenažo. Za zmanjšanje možnosti okužb lahko drevesa posadimo tudi na grebene. Koreninski vrat je pri tem dvignjen, torej tudi če voda zastaja, so potencialne okužbe manj verjetne. Sadimo samo zdrav, neokužen sadilni material. Na stopnjo tveganja za okužbe v nasadu vpliva tudi izbira podlage. Podlagi M9 in M27 veljata za bolj odporni, medtem ko sta podlagi M104 in M106 zelo občutljivi za okužbo z gnilobo koreninskega vratu. Pri izvajanju mehanskih opravil v nasadu in obdelavi prostora v vrsti pazimo, da dreves ne poškodujemo. Če se bolezen v nasadu pojavi, se moramo zavedati, da se spore prenašajo tudi z mehanizacijo in stroji, zato moramo biti zelo pozorni na higieno v nasadu. Sorta ‘Topaz’ velja za posebej občutljivo na okužbe. Na drevesih se bolezen značilno pojavi nad cepljenim mestom in na spodnjih koreninah. Ukrepa za zmanjšanje občutljivosti dreves sta dvig cepljenega mesta, ali pa uporaba sorte posredovalke (običajno ‘Zlati Delišes’).

AHDB horticulture. Apple Best Practice guide. Crown Rot and Collar Rot (Phytophthora cactorum, Phytophthora syringae) https://applegrowing.niab.com/Crown-Rot-and-Collar-Rot/ (november, 2019)

Cabi, Invasive Species Compendium. Phytophthora cactorum (apple collar rot).

https://www.cabi.org/isc/datasheet/40953#tosymptomsOrSigns (november, 2019)

Erwin D.C., Ribero O.K. 1996. Phytophthora Diseases Worldwide. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 562 str.

Jones A.L., Aldwinckle H.S. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases and Pests. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 218 str.

Munda A., Žerjav M., Schroers H.J. 2007. Vrste iz rodu Phytophthora na sadnem drevju v Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci: 281-284