Gniloba plodov paprike, paprikova plesen

Phytophthora capsici

Urša Prislan in Janja Zajc, september 2022

Uvod

Paprikova plesen je svetovno razširjena bolezen, njen razpon gostiteljskih rastlin je širok med gospodarsko pomembnimi zelenjadnicami iz družin razhudnikovk (Solanaceae), bučevk (Cucurbitaceae) in metuljnic (Fabaceae). Poleg paprike okužuje tudi paradižnik, buče, melone, kumare, fižol in druge. Spada med zelo uničujoče bolezni, na močno okuženih poljih lahko pride do popolne izgube pridelka.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Povzročiteljica paprikovo plesni je glivam podoben organizem, omiceta Phytophthora capsici.

Bolezen se odraža v dveh fazah. Prva faza je gnitje korenin in koreninskega vratu okuženih rastlin, kar posledično vodi do venenja celih rastlin. Druga faza pa je ožig nadzemnih delov rastline tako listov kot tudi plodov.

Sprva pride do gnitja korenin in koreninskega vratu kot posledica okužbe z oosporami ali zoosporami, ki so prisotne v zemlji. Na pritlehnem delu stebla se pojavijo vodene pege, ki postanejo karakteristično vijolično-črne in hitro objamejo celo steblo in napredujejo nizgor stebla. Na steblih, v pazduhah stranskih stebel ponavadi opazimo temne lise. Rastlina se posuši in propade. P. capsici okužuje tudi liste, na njih nastanejo okrogle, sivo-rjave pege. Okužbe na plodovih prepoznamo po tem, da so plodovi prekriti z belkasto plesnivo prevleko.

Razvoj in širjenje bolezni

Paprikova plesen je policiklična bolezen, kar pomeni, da je P. capsici sposobna izvršiti več ciklov okužbe v eni rastni dobi, če so razmere dovolj ugodne. Phytophthora capsici preživi v tleh več let v obliki oospor, ki spomladi, ko postanejo razmere ugodne lahko izvršijo primarne okužbe.

Bolezen se najprej pogosto razvije na tistih delih polja, kjer prihaja do zastajanja vode. Ko so tla vlažna dlje časa in so temperature dovolj visoke P. capsisi tvori razmnoževalne strukture (sporangije), v katerih se tvorijo zoospore, ki se sprostijo v tla. Zoospore v vodi plavajo proti rastlinam in ko najdejo gostiteljsko rastlino, vzklijejo in okužijo katerikoli del rastline.

Okužba nadzemnih delov rastline nastane prek sporangijev ali zoospor, ki se iz obolelih rastlin razširijo v deževnem in vetrovnem vremenu ali pa se po zemlji prenesejo s tekočo vodo ob močnih nalivih in pretiranemu zalivanju. Bolezen se širi tudi s prenašanjem okužene zemlje, ki ostane na delovnih strojih ali človeku.

Varstvo

Bolezen, enkrat ko se pojavi, jo je težko obvladovati s fungicidi. Za zatiranje paprikove plesni uporabljamo za ta namen registrirane pripravke, ki so navedeni v preglednici dovoljenih fitofarmacevtskih sredstev za papriko v aktualnem letu.

Poleg uporabe fungicidov so pomembni preventivni ukrepi za preprečitev pojava paprikove plesni.

Do močnih okužb pride v tleh z visoko vlago, zato je pomembno nadzorovanje talne vlage in izbira polja, kjer ne prihaja do zastajanja vode, ampak voda odteka. K zmanjševanju pojavnosti bolezni pripomore tudi sajenje na grebene zemlje. Pomemben je tudi kolobar, a ima P. capsici širok razpon gostiteljskih rastlin. Če torej ni možno sajenje negostiteljskih rastlin, sadimo tolerantne sorte. Ključna je tudi uporaba zdravega in razkuženega sadilnega materiala.

Uporabljeni viri

Pernezny K., Roberts P. D., Murphy J.F., Goldberg N. P. 2009. Compendium of Pepper Diseases. Second edition. The American Phytipathological  Society, Minnesota: str 17 – 19.

Bowers, J.H., Mitchell, D. J. 1990. Relationship Between Inoculum Level and Phytophthora capsici and Mortality of Pepper.

http://www.apsnet.org/publications/phytopathology/backissues/Documents/1991Articles/Phyto81n02_178.PDF

Ristaino, Jean B. and Johnston, Stephan A., 1999 “Ecologically Based Approaches to Management of Phytophthora Blight on Peppers”, The American Phytopathological Society Available from: http://www.cals.ncsu.edu/plantpath/people/faculty/ristaino/projects/Curfundedresearch/pcapecol.pdf