Golšavost kapusnic

Plasmodiophora brassicae Woronin

Meta Urbančič Zemljič; marec 2018

Golšavost kapusnic spoznamo po zadebelitvah na koreninah rastlin iz skupine križnic. Je značilna bolezen kolobarja, ki se pojavlja predvsem v tleh z nizkim pH in kjer se rada zadržuje vlaga. Povzročitelj je Plasmodiophora brassicae, napada zelje, cvetačo, brokoli, kitajsko zelje, kolerabice, brstični ohrovt, pa tudi repo, ogrščico, redkev ipd. Rastline se lahko okužujejo skozi celo rastno dobo. Na okuženih tleh se ne sme gojiti križnic več let, treba je tudi uničevati plevele iz družine križnic, kot so npr. navadni plešec, bela gorjušica in podobni.

Okužene rastline so manjše in slabše razvite, starejši listi rumenijo. V sušnih razmerah začnejo na videz zdrave rastline veneti. Če jih izpulimo opazimo zadebelitve na koreninah, ki se lahko pojavijo na glavnih in stranskih koreninah. Pri začetnih okužbah so zadebeljeni deli majhni, ob močnih okužbah je lahko deformiran celoten koreninski sistem. Zadebeljeno tkivo je sprva belo, kasneje potemni in se spremeni v kašasto gmoto, ki razpade v tleh. Znamenja se na njivi pogosto pojavljajo v otokih. Podobne poškodbe na koreninah povzroča škodljivec brazdasti kljunotaj (Ceutorhynchus pleurostigma), le da so za razliko od golšavosti zadebelitve v sredini votle in v njih pogosto najdemo ličinko.

Slika 1: Zadebelitve na koreninah cvetače

Golšavost kapusnic

Slika 2: Slabša rast rastlin v sredini parcele, zaradi okužbe korenin s povzročiteljem golšavosti kapusnic

Slabša rast rastlin zaradi golšavosti kapusnic

Povzročitelj preživi v tleh v obliki trajnih spor. V bližini gostiteljskih rastlin trajne spore kalijo in sprostijo se primarne zoospore (ena ali več) z dvema bičkoma. Te se aktivno gibljejo v talni raztopini in ko naletijo na korenine gostiteljskih rastlin prodrejo skozi celično steno v notranjost celic. Povzročitelj izloča nekatere rastlinske hormone, zaradi katerih pride do nenormalne množitve in rasti celic ter nastanka značilnih nabreklin oziroma golš. Včasih je lahko celotna korenina spremenjena v golšavo gmoto, v kateri nastane na milijone trajnih spor. Te se z razpadom koreninskega tkiva sprostijo v tla, kjer lahko preživijo tudi 20 let.

Pojave golšavosti pospešujejo visoka talna vlaga in temperature nad 20 OC. Za prosto gibanje zoospor je še posebej pomembna prisotnost talne vlage. Kalitev trajnih spor in razvoj plazmodijev pa pospešuje še kisla reakcija tal.

Direktnih ukrepov zatiranja ni. Možni so samo preventivni ukrepi:

  • kolobar s tri do štiri letnim premorom med gojenjem križnic zmanjša verjetnost za okužbe z golšavostjo
  • v primeru izbruha bolezni je pomembno, da bolezen čim prej opazimo
  • higienski ukrepi: čiščenje strojev in orodij, na katerih se drži zemlja
  • dosledno zatiranje plevelov iz družine križnic
  • uravnavanje pH tal z apnenjem zemljišč
  • zeleno gnojenje
  • sajenje odpornih sort
  • obdelava tal v suhem vremenu, da preprečimo gaženje in zastajanje vode v tleh,
  • skrb za čim boljšo odcednost tal.

Slika 3: Golšavost na repi

Plasmodiophora_golšavost_repa

Crüger G. 1993. Pflanzenshutz in Gemüsebau. Eugen Ulmer Verlag. 344 s.

Dixon G. R. 2007. Clubroot. Compendium of brassica diseases. The American Phytopathological Society. 117 str.

Schlaghecken J. 2004. Kohlhernie. Ein schlimme Wurzelkrankheit an Kohlarten, Rettich und Radieschen. Gartenakademie RheinlandPfalz. 11 str.