Grahar

Grahar je vrsta hrošča iz družine lepencev (Chrysomelidae). Gre za kozmopolitsko vrsto, ki je razširjena povsod tam kjer poteka pridelava graha. Škodljvec namreč razvojni krog zaključi izključno v zrnih graha in drugih rastlinskih vrst iz rodu Pisum spp. ter ga pogosto omenjajo kot najpomembnejšega škodljivca v pridelavi graha.

Grahar napada rastline že na polju, ličinke pa nato izjedajo zrna tudi po spravilu pridelka. Količina pridelka je zaradi prehranjevanja ličink neposredno zmnjšana. Poškodovana zrna slabše kaljio in za setev niso uporabna. Po zabubljanju ličink odrasli hrošči zapustijo zrna skozi 2-3 mm velike luknjice, zaradi česar so zrna iznakažena in netržna. Poleg tega izločki ličink in hroščev vsebujejo določene toksične spojine, zato močno onesnažena zrna niso primerna za prehrano ljudi in živali.

Odrasli hrošči so črno sive barve z belkastimi lisami na pokrovkah. Telo je jajčaste oblike in dolgo 4-6 mm. Prezimeli odrasli hrošči se spomladi pojavijo na posevkih graha v času cvetenja, kjer se hranijo s cvetnim prahom. Hrošči so dobri letalci in lahko letijo tudi do 5 km daleč. Po cvetenju samice odlagajo jajčeca na razvijajoče stroke. Po sedmih do desetih dneh se iz jajčec izležejo belkaste, breznoge ličinke, ki se zavrtajo skozi steno strokov v posamezna zrna. Vhodna luknjica se na zrnu zaraste, ličinka pa se v njem prehranjuje 40-45 dni, torej tudi po spravilu pridelka. Dorasle ličinke so dolge okrog 5 mm in se zabubijo znotraj zrn. Odrasli hrošči se iz bub razvijejo v poletnem času. Grahar ima en rod na leto. Hrošči v zrnih ostanejo preko zime ali pa ta predčasno zapustijo in prezimijo v skrivališčih znotraj skladišča ali na prostem.

Preventivni ukrepi

Grahar napada grah že na polju, zato je potrebno ukrepe za preprečevanje škode izvajati že v času rasti posevka. Za zmanjšanje možnosti pojava odraslih hroščev je priporočljivo grah pridelovati v širšem kolobarju in posevke zasnovati v zadostni oddaljenosti od lokacije posevka v predhodnem letu. Odstranjevanje in uničevanje rastlinskih ostankov po žetvi zmanjša možnost prezimitve škodljivca. Ustrezno skladiščenje in hlajenje uskladiščenega zrnja zmanjša možnost preživetja ličink in razvoja hroščev. Ugotovili so, da so nekatere divje vrste graha kot npr. Pisum fulvum odporne na graharja, zato so z medvrstnim križanjem uspeli vzgojiti sorte, ki so tolerantne na napad tega škodljivca.

Nekemično zatiranje

Nekateri rastlinski izvlečki in olja naj bi odvračali samice in preprečili odlaganje jajčec. Določeno učinkovitost izkazujejo tudi pripravki na osnovi naravnega piretirna, ki pa zatiranje graharja pri nas niso registrirani. V uskladiščenem zrnju lahko odrasle hrošče zatiramo z dodajanjem inertnih prašiv, kot je diatomejska zemlja.

Kemično zatiranje

Kemično zatiranje odraslih hroščev je smiselno preden samice odložijo jajčeca. Pojav hroščev je potrebno spremljati večkrat v obdobju od začetka do konca cvetenja. Število hroščev lahko ugotavljamo s pomočjo lovilne mrežice za metulje, pri čemer je prag zatiranja presežen kadar pri 25 zamahih ujamemo 1-5 hroščev. Škropljenje z insekticidi je običajno potrebno opraviti večkrat; najprej ob pojavu zasnov prvih strokov, ko so ti veliki okrog 2 cm in ponovno ob koncu cvetenja. Insekticidov za zatiranje graharja pri nas ni na voljo. Najbolj učinkovita je sicer uporaba insekticidov iz skupine piretroidov, ki so pri nas na grahu registrirani za zatiranje drugih vrst škodljivcev.

Za zatiranje graharja v uskladiščenem zrnju so na voljo sredstva za zaplinjevanje na osnovi aluminijevega fosfida, ki pa jih lahko uporabljajo le za to pooblaščene osebe in niso na voljo v prosti prodaji.