Grahov obrobkar

Hrošč spada v družino rilčkarjev (Curculionidae) in je pomemben škodljivec graha. Pojavlja se tudi na drugih metuljnicah (Fabaceae) kot so fižol, detelja, lucerna, grašice ipd. Izvira iz Evrope, sicer pa je razširjen po celem svetu, kjer lahko povzroča velike izpade pridelka, zlasti tam, kjer grah pridelujejo na večjih površinah v monokulturi.

Hrošč objeda robove listov. Izjede so značilne polkrožne oblike, zato močno objeden list daje videz nazobčanega lista. Ob močnem napadu lahko rastlina ostane brez listja ali pa jo hrošči pojedo do tal. Pomembnejšo škodo povzročajo ličinke, ki se naselijo v koreninskih gomoljčkih oz. nodulih, ki imajo pri metuljnicah vlogo fiksacije dušika iz zraka. Gomoljčke izjedajo od noter navzven. Zaradi poškodb gomoljčkov se prehranjenost rastlin močno zmanjša in je otežen njihov razvoj, kar se odraža tudi na pridelku.

Odrasel hrošč meri v dolžino od 3 do 5 mm in je rjavo sive barve. Na pokrovkah, pokritih z dlačicami, poteka vzdolž telesa črtast vzorec z dvema temnejšima lisama. Ob strani glave sta dve veliki, rahlo izbočeni očesi. Rilček ni izrazit, sta pa izraziti anteni. Jajčeca so najprej bele barve in z razvojem temnijo ter so tik pred izleganjem ličink temno rjave barve. Breznoge ličinke imajo telo ovalne oblike, mlečno bele barve in s temno rjavo glavo. V dolžino merijo okoli 8 mm. Iz segmentov, ki sestavljajo telo, izraščajo dlačice.

Odrasli hrošči se prvič pojavijo zgodaj spomladi. Ko temperatura doseže 12 do 14°C, se začnejo prehranjevati z novimi mladimi listi. Parijo se od pomladi do zgodnjega poletja. Samice odlagajo jajčeca od aprila do julija v zgornji sloj tal, v bližino gostiteljskih rastlin. Posamezna samica odloži do 3600 jajčec, ki so zelo občutljiva na pomanjkanje vlage, zato jih ob suhih in vročih poletjih preživi le 10 do 20 %. Po približno treh tednih se iz jajčec izležejo ličinke, ki se zarijejo v tla, kjer iščejo koreninske gomoljčke za prehranjevanje. Razvoj ličink traja 6 do 7 tednov, nato se zabubijo v tleh na globini približno 5 cm. Odrasli hrošči se iz bub izležejo po 2 do 3 tednih, prilezejo iz tal in poiščejo nove gostiteljske rastline, kjer se hranijo do jeseni. Prezimijo pod rastlinami večletnih metuljnic, v travi, deteljnih strniščih ali pa se zakopljejo 10 do 15 cm v tla. Grahov obrobkar ima letno eno generacijo. Razvoju škodljivca najbolj ustrezajo zmerne temperature, večja temperaturna nihanja med letom upočasnijo njihov razvoj.

Grahov obrobkar ima veliko naravnih sovražnikov, zato je ohranjanje biotske pestrosti v posevkih zelo pomembno. Odrasle osebke plenijo hrošči drugih vrst, ličinke in bube pa parazitirajo talne entomopatogene glive.

Preventivni ukrepi

Stročnice sejemo v pestrem in širokem kolobarju. Setev spomladi opravimo čimbolj zgodaj, v razmerah, ki omogočajo dober vznik posevka in hiter razvoj listne mase. Na ta način razvoj rastlin prehiti razvoj škodljivca, zato je poškodb manj.

Kemično zatiranje

Za varstvo pred grahovim obrobkarjem trenutno ni na voljo registriranih fitofarmacevtskih sredstev. Zatiramo ga posredno ob zatiranju drugih škodljivcev, kot so npr. listne uši.