Grahov zavijač

Cydia nigricana (Fabricius, 1794)

David Snoj; oktober 2020

Grahov zavijač je polifag, ki povzroča škodo na rastlinah iz družine metuljnic. Spada med metulje (Lepidoptera), natančneje v družino zavijačev (Tortricidae). Velja za pogostega škodljivca v hladnejšem podnebnem pasu. Razširjen je v osrednjem in severnem evropskem prostoru, v Aziji ter severni Ameriki. Povzroči lahko do 30-odstotni izpad pridelka. Škodo pogosto opazimo šele ob spravilu oz. v času dozorevanja, ko je na stroku vidna izhodnja luknjica.

Slika 1: Metulj grahovega zavijača (foto: C. Streets, yorkshiremoths.info)

G. zavijač Slika 1

Poškodbe povzročajo gosenice, ki se po izleganju zavrtajo v strok. Običajno je v enem stroku prisotna ena gosenica. Ta se hrani z razvijajočim se zrnjem, običajno izje 3 do 4 zrna. Zaradi izločanja svile in iztrebkov so tudi preostala zrna v stroku onesnažena in neprimerna za uporabo. Sprva je škodo težko opaziti, saj je vstopna odprtina gosenice majhna in se nahaja tik ob žili. Povzročeno škodo običajno opazimo šele v času zorenja, ko gosenica izje večjo izhodno odprtino iz stroka.

Slika 2: Gosenica grahovega zavijača in poškodbe na zrnju graha (foto: C. Streets, yorkshiremoths.info)

G. zavijač Slika 2

Grahov zavijač je metulj z dolgimi tipalkami in s krili premera 12-16 mm. Sprednja krila so temno siva do olivno rjava, obrobljena s črno belim, črtastim vzorcem. Dorasla gosenica je dolga 13-18 mm. Sprva je bela, tekom rasti pa spreminja barvo v rumenkasto s temnimi pikami. Trup je posejan z dlačicami, glava je svetlo rjave barve. Buba je dolga približno 8 mm in temno rjave barve.

Škodljivec prezimi v stadiju bube v vrhnjem delu tal. Odrasli osebki se začno izlegati konec maja. Izleganje se nadaljuje tudi v juniju, ko doseže vrhunec in se konča v juliju, t.j. v času, ki sovpada z odbojem cvetenja graha. Samice metuljev začnejo odlagati jajčeca 5-11 dni za tem, ko so se izlegle iz bub. Jajčeca odložijo na venčne in čašne liste, včasih tudi na bazo cvetnih pecljev in na mlade liste. Ena samica v sezoni izleže več kot 200 jajčec, običajno do tri na isto mesto. Po 1-3 tednih se iz jajčec izležejo gosenice, ki se že čez en dan zavrtajo v stroke. Razvoj gosenice v stroku traja od 18 do 30 dni, odvisno od okoljskih razmer. Dorastla gosenica izžre izhodno odprtino, pade na tla in se zabubi v zgodnjem delu tal, kjer prezimi.

Pri varstvu rastlin pred grahovim zavijačem dajemo prednost ne kemičnemu pristopu. Ne kemični ukrepi so učinkoviti in pomagajo pri ohranjanju okolja. Insekticide uporabimo le v skrajnem primeru, ko obvladovanje škodljivca ni več mogoče. Učinkovitost insekticidov je omejena, saj je gosenica večji del svojega življenja zaščitena v stroku, zato je termin aplikacije pripravka bistvenega pomena.

Nekemično zatiranje

Z ustreznim izborom sort lahko zmanjšamo možnost poškodb na rastlinah. Škodljivca na grah privabljajo odprti cvetovi, zato je bolj priporočljiva setev zgodnjih sort, ki odcvetijo do začetka junija, torej pred začetkom glavnine izleganja zavijača. Možna je tudi izbira poznejših sort sort, ki cvetijo šele avgusta, ko je let zavijača že zaključen. Pomembna sta tudi ustrezen kolobar in priprava tal. Z večkratno plitvo mehansko obdelavo izpostavimo bube okoljskim dejavnikom in naravnim sovražnikom ter tako zmanjšamo populacijo škodljivca za naslednje leto. Uporabljajo se tudi prekrivanje rastlin s protiinsektno mrežo, ki samicam prepreči odlaganje jajčec. Ker je grah samooplodna rastlin, v tem primeru ni težav z oplodnjo.

Kemično zatiranje

Za doseganje dobre učinkovitosti in za določitev optimalnega termina škropljenja je potrebno nalet metuljčkov spremljati s feromonskimi vabami. Insekticid uporabimo v obdobju 10-15 dni od začetka konstantnih ulovov na feromonske vabe. V Slovenije so za zatiranje grahovega zavijača registrirana sredstva na osnovi aktivne snovi deltametrin in alfa-cipermetrin.

Thöming G., Saucke H., Witzgall P., 2016. Pea moth: Cydia nigricana. https://azrefs.org/insect-pests-of-chickpea-and-lentil-pod-borers-helicoverpa-arm.html?page=2 (dostopno 23.10)

Vrabl S. 1992. Škodljivci poljščin. Ljubljana. Kmečki glas, Knjižnica za pospeševanje kmetijstva. 141 str.

Rinehold J., Bell N., Waters T., 2018. Pea, green and dry-Pea moth, Laspeyresia nigricana. Pacific northwest Pest Managemenet Handbook. https://pnwhandbooks.org/insect/vegetable/vegetable-pests/hosts-pests/pea-green-dry-pea-moth (dostopno 23.10.2020)

Pea moth. The Royal Horticultural Society. https://www.rhs.org.uk/advice/profile?pid=660 (dostopno 23.10.2020)

http://www.yorkshiremoths.info/portal/p/Picture/r/view/s/49.324+Cydia+nigricana+01 (dostopno dne 2.11.2020)

http://www.yorkshiremoths.info/portal/p/Picture/r/view/s/49.324+Cydia+nigricana+02+larva (dostopno dne 2.11.2020)