Grahova pegavost

Ascochyta kompleks

Meta Urbančič Zemljič; marec 2020

Bolezen povzroča kompleks med seboj podobnih gliv: Ascochyta pisi (teleomorf Dydimella pisi), Mycosphaerella pinodes (anamorf Ascochyta pinodes) in Phoma pinodella (sinonimi Ascochyta pinodella in Phoma medicaginis var. pinodella). Tudi bolezenska znamenja so podobna, zato povzročiteljev samo na podlagi simptomov ni mogoče ločiti med seboj.

Na vseh delih rastlin – steblih, listih in strokih se lahko pojavijo rjave do vijolične oz. črne pege, kjer se lahko oblikujejo črna trosišča. Pege na strokih so rahlo uleknjene.

Zgodnja znamenja v obliki vijolično rjavih peg neenakomernih oblik se pojavijo najprej na spodnjih listih, steblih in viticah. Pege se večajo in združujejo med seboj, spodnji listi se lahko povsem posušijo in odpadejo. V primeru močnih okužb stebel lako pride do znamenj, ko se stebla v pritlehnem delu uleknejo oziroma stisnejo. Taka stisnjena mesta se vijolično do črno obarvajo, obolelo tkivo se širi in je lahko deloma nad in deloma pod površjem tal. Prizadeta stebla slabo rastejo in dajo slab pridelek. Na steblih lahko nastanejo tudi vijolične do črne proge, ki so še posebej izrazite in dobro vidne na kolencih. Kasneje se lahko razširijo v rjave do vijolične in neeankomerno oblikovane pege. Znamenja se pojavijo običajno v predelu stebel nad tlemi do višine okoli 25 cm.

Ob dalj časa trajajočem vlažem vremenu se pege pojavijo tudi na strokih. Sprva so majhne in temne, kasneje se večajo, zaradi tega lahko pride do predčasnega dozorevanja strokov. Pege na strokih so sivkaste do vijolične barve, rahlo uleknjene, z nekaj koncentričnimi krogi. V močno okuženih strokih se razvijejo drobna, razbarvana in nagubana semena, lahko pa so semena tudi brez vidnih znakov bolezni. Znamenja, ki jih povzroča A. pisi se nekoliko ločijo od tistih, ki jih povzroča M. pinodes. Pri A. pisi so pege rjavkaste, vdrte in obrobljene s temno rjavim do rdečkastim robom. Na pegah se običajno oblikujejo tudi številna drobna, črna trosišča (piknidiji), vidna s prostim očesom. Tudi na pegah pri M. pinodes se oblikujejo piknidiji, vendar so zaradi temnejših peg manj izraziti.

Slika 1: Grahova pegavost (Foto: Bruce Watt, University of Maine, Bugwood.org)

Grahova pegavost_slika1

Slika 2: Grahova pegavost (Foto: Marry Burrows, Montana State University, Bugwood.org)

Grahova pegavost_slika2

Edini gostitelj omenjenega kompleksa bolezni je grah. Patogene glive lahko preživijo na semenih, na okuženih rastlinskih ostankih ali v tleh. Npr. A. pinodes lahko preživi na ostankih stebel ali v tleh v obliki trajnih trosov več let. Ob dežju se trosi sproščajo in širijo na bližnje rastline, z zračnim tokom pa se lahko raznesejo tudi več kilometrov daleč. Mladi poganjki se lahko okužijo tudi direktno, če so izpostavljeni trajnim trosom v tleh ali s trosi na semenu.

Za razvoj bolezni je nevarno hladno in vlažno vreme. Razvoj poteka najhitreje pri temperaturah okoli 20 oC in se ustavi pri temperaturah pod 4 oC ali nad 35 oC in če traja omočenost listov manj kot 6 ur.

Preventivni ukrepi

  • setev zdravega (certificiranega) semena oz. razkuženega semena
  • mulčenje in globoko zaoravanje rastlinskih ostankov takoj po pobiranju pridelka

Zatiranje

Za varstvo graha je pri nas registriranih več fungicidov. Za zatiranje pegavosti je možno uporabiti pripravke na osnovi aktivnih snovi azoksistrobin, boskalid + piraklostrobin, ciprodinil + fludioksonil, difenokonazol + fluksapiroksad.