Grahova pepelovka

Grahova pepelovka se rada pojavi pozno poleti, ko so dnevi še vedno vroči pa vendar noči nekoliko hladne, da se listje omoči. Na preživetje in širjenje glive Erysiphe pisi ugodno vplivajo občasne padavine in rosa, medtem ko nalivi in zalivanje rastlin zavira razvoj glive. Bolezen lahko opazimo predvsem na pozno sejanih rastlinah. Močne okužbe zmanjšajo število strokov in zrnja na posamezno rastlino. Prizadete rastline so bolj pritlehne rasti in so slabo olistane.

Drobne a razvlečene neobarvane pege na zgornji strani starejših listov so prvi bolezenski znaki, ki jih lahko opazimo pri grahovi pepelovki. Na teh pegah se oblikuje sivo bela plesniva prevleka, ki postopoma preraste celoten list, listno tkivo pod njo pa se obarva vijoličasto. Na sivi prevleki se oblikujejo okroglasta črna trosišča kleistoteciji. Gliva lahko okuži vse nadzemne dele rastline: liste, stebla in stroke. Stročki so lahko povsem prazni, celotna rastlina veni in v končni fazi tudi propade. Okuženi grahki se razbarvajo, postanejo sivo rjave barve in običajno ne zorijo in se ne sušijo enakomerno. Kvaliteta in okus takega zrnja sta nedvomno vprašljiva.

Spolna trosišča glive –kleistoteciji se čez zimo ohranjajo v okuženih rastlinskih ostankih in okuženem semenu. V kleistotecijih nastajajo askospore, ki ob ugodnih razmerah služijo za okužbe. Gliva lahko prezimi tudi kot micelij, na katerem se oblikujejo letni trosi konidiji, ki se širijo z vetrom, padejo na površino gostiteljske rastline in tam kalijo. Na površini gliva oblikuje sivo bel micelij, v notranjost gostiteljskih celic pa požene posebne hifne strukture havstorije, ki glivi služijo za prečrpavanje hranil iz gostitelja. Grahova pepelovka prevladuje predvsem pozno poleti, ko so dnevne temperature še vedno visoke, noči pa dovolj hladne, da je listje gostiteljskih rastlin omočeno.

Preventivni ukrepi

Če se želimo izogniti okužbam z grahovo pepelovko je ključnega pomena, da grah sejem dovolj zgodaj da ta ne ostaja na njivah pozno poleti ali začetek jeseni. Pepelovka se rada pojavi na tistih rastlinah, ki so prekomerno pognojene z dušikom. Nasprotno pa dognojevanje s fosforjem nekoliko zavira širjenje bolezni.

Nekemično varstvo

Pri nas za zatiranje pepelovke nimamo na voljo biotičnih pripravkov, vendar so nekatere študije so pokazale učinkovito obvladovanje bolezni, kadar je bilo zrnje tretirano z rast-spodbujajočimi rizobakterijami iz rodu Pseudomonas.

Kemično varstvo

Ob prvih znakih pepelovke lahko rastline tretiramo z žveplovimi pripravki. V primeru da se ta pojavlja pogostokrat, prvo aplikacijo izvedemo v času cvetenja graha in fungicidno oblogo obnavljamo na do 14 dni, odvisno od pritiska bolezni.