Grahova rja

Uromyces pisi-sativi, sin. U. pisi

Meta Urbančič Zemljič; april 2020

Rjo na grahu lahko povzroči več vrst gliv. V območjih z zmernim podnebjem (tudi v Evropi) je bila  največkrat določena vrsta U. pisi-sativi. V območjih s toplejšim, humidnim podnebjem pa prevladuje vrsta U. viciae-fabae, ki za za svoj razvoj ne potrebuje vmesnega gostitelja. Rja se pojavlja povsod, kjer gojijo grah, v ugodnih razmerah za razvoj bolezni lahko povzroči izgube pridelka.

Na okuženih rastlinah se spomladi med cvetenjem ali oblikovanjem strokov, na listih in steblih pojavijo rjavi prašnati kupčki. Sprva jih je malo, nato vse več. To so ležišča (uredosorusi) z letnimi trosi (uredosporami). Tkivo okoli ležišč svetli in rumeni, ob močnem izbruhu se okuženi listi predčasno sušijo in odpadejo, zato ostajajo stroki slabo razviti. Proti koncu rastne dobe nastajajo temno rjavi do črni kupčki,  to so ležišča s trajnimi trosi (teliosporami).

Slika 1: Mešana okužba z grahovo rjo in pepelovko (Foto: Iris Škerbot)

Grahova rja_slika1

Grahova rja, ki jo povzroča gliva U. pisi-sativi potrebuje za svoj razvoj vmesnega gostitelja. Na ostankih rastlin graha prezimijo trajne spore (teliospore). Spomladi kalijo in oblikujejo se bazidiji z bazidiosporami. Te veter raznese na vmesnega gostitelja (cipresasti mleček – Euphorbia cyparissias), ki ga okužijo. Sistemična okužba povzroči, da postanejo rastline mlečka povsem deformirane. Na spodnji strani iznakaženih listov se oblikujejo trosišča s spomladanskimi trosi (ecidiji z ecidiosporami), ki jih veter raznese na grah, lahko tudi več kilometrov daleč. Pride do okužbe in na teh mestih se oblikuje več rodov rjavih prašnatih kupčkov, to so ležišča letnih trosov (uredosorusi z uredosporami). Z njimi se bolezen širi po posevku. Na koncu se oblikujejo temno rjava ležišča trajnih trosov.

Preventivni ukrepi

  • zgodnja setev graha
  • gojenje manj občutljivih sort
  • odstranjevanje vmesnega gostitelja in uničevanje okuženih rastlinskih ostankov

Zatiranje

Ob zgodnjem pojavu bolezni je možna raba fungicidov.

Barilli E. et al. 2014. Resistance to Rusts (Uromyces pisi and U. viciae-fabae) in Pea. Czech J. Genet. Plant Breed., 50, 2014 (2): 135–143

Crüger G. 1991. Pflanzenschutz im Gemüsebau. 3. dopolnjena izdaja. Stuttgart. Eugen Ulmer Verlag. 344 str.

Maček J. 1986. Posebna fitopatologija. Patologija vrtnin. Ljubljana. Biotehniška fakulteta. 233. str.