Grenka gniloba ali antraknoza na češnjah in višnjah

Colletotrichum spp.

Aleksandra Podboj Ronta, september 2024

Uvod

Glive iz rodu Colletotrichum so endofiti ali patogeni rastlin. Povzročajo gnitje plodov, sušenje poganjkov, ožige na plodovih, listih ali steblih in imajo širok spekter gostiteljev. Okužujejo sadne rastline, zelenjadnice, poljščine pa tudi okrasne in gozdne rastline. Bolezenska znamenja, ki se razvijejo po okužbi s temi glivami imenujemo tudi antraknoze. Te glive v vlažnih letih, ugodnih za njihov razvoj, pri nekaterih vrstah in občutljivih sortah gojenih rastlin povzročijo velik izpad pridelka. Grenko gnilobo plodov češenj in višenj v nasadih in med skladiščenjem, pa tudi gnilobo plodov jagod, borovnic, jablan in drugih sadnih vrst, povzročajo različne vrste gliv iz rodu Colletotrichum. V Sloveniji so bile kot povzročiteljice gnilobe plodov sadnih vrst največkrat ugotovljene vrste C. fioriniae, C. godetiae in C. nymphaeae, ki se zaradi sorodnosti združujejo v kompleks vrst C. acutatum. Poročila o pojavnost bolezni na češnjah in višnjah v Slovenji so redka. Tudi sicer je bolezen na češnjah in višnjah manj pogosta, več škode povzroča le na višnjah.

Bolezenska znamenja in opis povzročitelja

Gliva povzroča temno rjave, občasno skoraj črne pege na plodovih in listih. Lezije so na otip čvrste in se razločno ločijo od zdravega tkiva. Pege na plodovih so uleknjene, okrogle do ovalne, v začetku manjše in svetlejše, kasneje se naglo večajo, temnijo in lahko prekrijejo cel plod. Če plod razpremo, je meso pod pego obarvano rjavo. V sredini peg se ob ustreznih vremenskih razmerah pojavijo trosišča s skupki rožnato-oranžno obarvanih trosov, ki so v vlažnem vremenu sluzastega videza. Trosišča se velikokrat, a ne vedno, pojavljajo v koncentričnih krogih. Mladi poganjki porjavijo v celoti in odmirajo, listje in okuženi plodovi lahko predčasno odpadajo.

Razvoj in širjenje bolezni

Ob vlažnem in zmerno toplem vremenu trosi kalijo s posebno odebeljeno hifo (optimalne temperature za rast micelija in kalitev trosov so med 18 in 25°C za vrsto C. fioriniae) in tako gliva vstopi skozi rane, listne pore ali kar preko povrhnjice. Ko je mlad plod okužen, se gliva v njem razrašča in gre skozi listni pecelj po floemu v vejice in brste, kjer prezimi in je primarni vir okužbe v naslednji rastni dobi, ko s trosi ponovno okužujejo plodove, liste in poganjke. Bolezen se širi tudi preko rastlinskih ostankov, okuženega orodja, kontaminirane vode, vetra in tal.

Varstvo

Preventivni ukrepi

Odstranjujemo ostanke okuženih rastlin ali izvajamo ukrepe, ki pospešujejo njihovo razgradnjo. Sadimo odpornejše sorte, z večjo saditveno razdaljo med drevesi, kar omogoča zračenje in hitro sušenje v nasadu. Zračnost posameznega drevesa uravnavamo tudi z rezjo.

Kemično varstvo

Ciljnega zatiranja gliv iz rodu Colletotrichum ne češnjah in višnjah pri nas ne izvajamo, zato za ta namen ni na voljo registriranih fitofarmacevtskih sredstev. Posredno proti tej bolezni delujejo fungicidi iz skupine triazolov in strubilorinov, ki jih na češnjah in višnjah uporabljamo za varstvo pred cvetno monilijo

Viri

Brugneti F., Rossini L., Drais M.I., Turco S., Mazzaglia A. 2024. Effect of temperature on in vitro germination and growth of Colletotrichum fioriniae, a new emerging pathogen of olive fruits. Environ Microbiol Reports. Oct;16(5):e13275. doi: 10.1111/1758-2229.13275.

Børve J., Stensvand A. 2006. Colletotrichum acutatum overwinters on sweet cherry buds. Plant Disease, 90: 1452-1456.

Compendium of Stone Fruit Diseases, Edited by: J. M. Ogawa, E. I. Zehr, G. W. Bird, D. F. Ritchie, K. Uriu, J. K. Uyemoto, 1995. The American Phytopathological Society, St. Paul, Minnesota: str. 18-19.

Martin P.L., Peter K.A. 2021. Quantification of Colletotrichum fioriniae in orchards and deciduous forests indicates it is primarily a leaf endophyte. Phytopathology, 111(2): 333-344.

Munda A. 1999. Colletotrichum acutatum Simmonds-povzročitelj antraknoze na jagodah v Sloveniji. V: Zbornik predavanj in referatov s 4. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, Portorož, 3. In 4. Marec 1999. Maček J. (ur.). Ljubljana, Društvo za varstvo rastlin Slovenije: 209-214

Munda A. 2014. First report of Colletotrichum fioriniae and C. godetiae causing Apple Bitter Rot in Slovenia Plant Disease, Disease notes, 98, 9: 1282-1282

Munda A. 2016. Outbreak of anthracnose on apricots caused by Colletotrichum fioriniae in Slovenia. British Society for Plant Pathology, New Disease reports: 33, 1, 2-2

Wikimedia Commons, File:Tart cherry bitter rot.jpg

https://commons.wikimedia.org/w/index.php?title=File:Tart_cherry_bitter_rot.jpg&oldid=446983744