Grenka gniloba jabolk

Colletotrichum sp.

Matic Novljan; december 2019

Grenka gniloba jabolk je pogosta bolezen, ki se pojavlja povsod kjer se pridelujejo jabolka in hruške. Prvič je bila v strokovni literaturi opisana leta 1856 a je iz starejših virov očitno, da je bila poznana že mnogo prej. Bolezen je pridelovalcem povzročala veliko skrbi še pred razvojem učinkovitih fungicidov, saj je lahko kratkem obdobju pred obiranjem uničila celoten pridelek. Posebno veliko škodo povzroča v letih z obilo padavinami in visokimi temperaturami.

Znamenja okužbe na plodovih so sprva le majhne sive, rdečkaste ali rjave pike, ki hitro prerastejo v velike uleknjene, okrogle pege svetlo do temno rjave barve. Z rastjo gnilobe, se  ob prečnem prerezu okuženega dela vidi značilno stožčasto napredovanje gnilobe proti središču ploda. Visoke temperature pospešujejo napredovanje gnilobe in močno nagnito sadje pogosto predčasno odpade z dreves. V vlažnih razmerah se na površini gnilobe oblikuje masa spor rožnate barve – acervuli, ki se od središča okužbe širijo navzven v koncentričnih krogih. Prav te spore so ključne za prepoznavanje grenke gnilobe od ostalih vrst gnilob.

Slika 1: Znamenja grenke gnilobe na plodu jablane (foto: arhiv KIS)

Grenka gniloba slika 1

Slika 2: Odpadli plodovi so pomemben vir novega inokuluma (foto: arhiv KIS)

grenka gniloba Slika 2

Gliva se preko zime ohranja na drevesih na mumificiranih plodovih in na lesu. Tekom rastne dobe se med deževnim vremenom iz acervulov (nespolnih trosišč) sproščajo konidiji in askospore iz peritecijev (spolnih trosišč). Konidiji in askospore kalijo ob prisotnosti vode in oblikujejo apresorije, ki pri optimalni temperaturi (26 °C) vršijo okužbe v že vsega 5 urah. Z dolžino trajanja omočenosti narašča tudi število okužb. Za okužbo gliva ne potrebuje rane, a jih vseeno zelo hitro kolonizira. Gliva lahko okuži plodove praktično kadarkoli, pred, med ali po cvetenju. Proti koncu rastne dobe je v nasadu obilo inokuluma glive, zaradi česar so tudi okužbe najštevilčnejše v obdobju pred obiranjem. Plodovi so ves čas rasti in razvoja enako občutljivi za okužbe. Ob pojavu dalj časa trajajočega mokrega in toplega vremena je nevarnost epidemije velika. Do najbolj obsežnih okužb prihaja v letih, ko so pogoji za okužbe ugodni že spomladi in je veliko primarnih okužb, ki so vir sekundarnih okužb v nadaljevanju rastne dobe.

Preventivni ukrepi

Osnova za varstvo pred večjo škodo zaradi te bolezni je skrb za ustrezno higieno sadovnjaka. V največji možni meri je potrebno iz sadovnjaka odstranjevati vse vire okužb kot so mumije, les na katerem so rakave tvorbe in ves star odmrl les. Odstranjevanje virov okužb običajno poteka v času zimske rezi, pomembno pa je odstranjevanje preko cele sezone, tudi med rastno dobo. Med tržno pomembnimi sortami ni razlik v odpornosti na okužbe z grenko gnilobo, zato je poleg preventivnih ukrepov potrebno izvajati tudi kemično varstvo.

Kemično varstvo

Redno škropljenje s preventivnimi kontaktnimi fungicidi v 10 do 14 dnevnih intervalih je najpomembnejši način varstva pred to boleznijo. Najučinkovitejša sredstva so sredstva iz skupine ditiokarbamatov (mankozeb ipd.), učinkovita pa je tudi aktivna snov kaptan. Fungicidi iz skupine triazolov in benzimidazolov so razmeroma neučinkoviti. Dobro učinkovitost pri zatiranju te bolezni imajo tudi sredstva, ki se uporabljajo za zatiranje skladiščnih bolezni kot so fungicidi iz skupine strobilurinov (piraklostrobin ipd.).

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 224 str.

Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D. 2019. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.

http://www.kmetzav-mb.si/PRIPOROCILA%20ZA%20VARSTVO%20JABLAN%202019.pdf (november, 2019)

Celleti M., Grigg-McGuffin K., Green A.  2016. Bitter rot in apples. Ministry of agriculture, food and rural affairs. Ontario, Canada

http://www.omafra.gov.on.ca/english/crops/hort/news/orchnews/2016/on-0816a3.htm (november, 2019)