Grenka pegavost

Neja Marolt; november 2019, posodobljeno januar 2023

Uvod

Med razvojem ploda jablane ali kasneje po obiranju lahko v času skladiščenja pride do pojava različnih fizioloških motenj, ki so pogosto posledica stresnih situacij zaradi neugodnih rastnih in vremenskih razmer, pomanjkanja ali presežka hranil, nepravilnega pobiranja in napak pri skladiščenju. Grenka pegavost spada med pomembne fiziološke motnje plodov jablane in je posledica neravnovesja med elementi v plodu. Pojav fizioloških motenj je tudi genetsko pogojen. Za nekatere sorte kot so: ‘Breaburn’, ‘Jonagold’, ‘Jonared’, ‘Pinova’, ‘Zlati delišes’, ‘Granny Smith’ in ‘Mutsu’ je značilno, da so bolj nagnjene k pojavu grenke pegavosti.

Vzroki za pojav grenke pegavosti

Pomanjkanje kalcija v plodu vpliva na razvoj grenke pegavosti, vendar ni glavni vzrok njenega nastanka. Pojav te fiziološke motnje namreč ni pogojen zgolj s količino kalcija, pač pa tudi z ravnovesjem vsebnosti kalcija v primerjavi z drugimi minerali (predvsem K in Mg) v sami celici. Približno 90 dni po cvetenju, v plodovih razpade ksilem zaradi česar je transport kalcija do celic omejen , saj je rast ploda vzdrževana le prek floema. Do pomanjkanja kalcija v plodu pogostokrat prihaja zaradi previsokih koncentracij dušika, magnezija in kalija. Kadar so ti elementi v neravnovesju, plodovi slabše konkurirajo listom in steblu pri preskrbi s kalcijem. Celične stene pa se zaradi pomanjkanja kalcija razgradijo.

Bolezenska znamenja

Kljub temu, da do neravnovesji v oskrbi s kalcijem prihaja že prej, se znamenja pojavijo pred obiranjem ali pogosto šele med skladiščenjem. Drobne pege zelene do rjave barve se pojavijo tako na kožici kot tudi pod kožico in so grenkega okusa. Te so sprva mokrega videza, nato pa se posušijo. Pege, ki se lahko združujejo v večja nekrotična znamenja premera 3-10 mm običajno opazimo na senčni strani ploda. Vdrte pege se razvijejo nekaj dni ali do nekaj tednov po obiranju. Plodovi, na katerih se razvije grenka pegavost nimajo tržne vrednosti in niso primerni za prodajo.

Slika 1 in 2: Vdrte nekrotične pege so posledica grenke pegavosti (foto: arhiv KIS)

Ukrepi za preprečevanje pojava grenke pegavosti

Na količino kalcija v plodu oz. kožici plodov lahko vplivamo z rednim dodajanjem kalcijevih pripravkov, nekateri priporočajo od šestkrat do desetkratno škropljenje predvsem pri sortah, ki so podvržene pojavu grenke pegavosti. Z rednim dodajanjem mikroelementa običajno že kmalu od zaključka cvetenja in v času razvoja plodičev, lahko vplivamo na podaljšano življensko dobo plodov, povečujemo trdoto mesa in se izognemo rjavenju mesa plodov. Prekomerno gnojenje z dušikom vpliva na bujno olistanost dreves in posredno na pojav grenke pegavosti, saj plodovi težje konkurirajo listom pri prevzemu hranil. Na prekomerno rast dreves vplivamu tudi s pretirano rezjo in redčenjem plodov, kar povečuje možnosti za razvoj fizioloških motenj. Pomanjkanje vode v tleh lahko vpliva na slabši transport kalcija do plodov, zato je posebno pozornost potrebno nameniti namakanju, posebno v sušnih obdobjih. Po obiranju plodov nastanek grenke pegavosti preprečujemo z ustreznim skladiščenjem v hladnih prostorih z visoko relativno zračno vlago, ki zavirajo zorenje plodov.

Uporabljeni viri

Čebulj A. 2018. Metabolni odziv plodov jablane (Malus domestica Borkh.) na fiziološke motnje. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, doktorska disertacija: 87 str.

NSW Department of primary industries. Dart J. A. 2004. Bitter pit in apples. https://www.dpi.nsw.gov.au/__data/assets/pdf_file/0010/120142/bitter-pit-apple.pdf (november 2019)

Sutton B. T., Aldwinckle H. S., Agnello M. A., Walgenbach F. J. 2014. Bitter pit of apple. V: Copendium of Apple and Pear Diseases, second edition. The American Phytopathologial Society. APS Press, St. Paul, Minnesota: 128-129

Štampar F., Lešnik M., Veberič R., Solar A., Koron D., Usenik V., Hudina M., Osterc G. 2005. Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.