Heterodera fici

Heterodera fici

Julija Polanšek in Melita Theuerschuh, april 2023

Uvod

Cistotvorne ogorčice Heterodera fici Kirjanova uvrščamo v rod Heterodera, kamor prištevamo več kot 86 vrst. Ogorčice tega rodu so se sposobne preobraziti iz samic v ciste, torej se kutikula spremeni na zunanje dejavnike (podnebne, kemične, mehanične) odpornejšo tvorbo. Ciste v golih in suhih tleh preživijo več mesecev, lahko tudi več let in se jajčeca izležejo šele kasneje ob ugodnih razmerah.

Ogorčico H. fici so prvič našli leta 1954 na koreninah gumovca (Ficus elastica) na Kitajskem, kasneje pa so poročali o nejni razširjenosti je po celem svetu. H. fici je obligatorni rastlinski endoparazit in ima zelo ozek razpon gostiteljev, napada predvsem rastline iz rodu Ficus.

Organizem je uvrščen na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO; Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin« (https://www.gov.si/zbirke/storitve/prijava-na-preverjanje-znanja-s-podrocja-zdravja-rastlin/).

Preglednica: Seznam NNŠO in zadevnih gostiteljskih rastlin

Poškodbe

Poškodbe so vidnejše predvsem na mlajših sadikah kot pri odraslih olesenelih rastlinah. Ogorčice iznakazijo korenine in vpčlivajo na njihovo rast. Znamenja, ki se odražajo na nadzemnih delih napadenih rastlin so neznačilna in spominjajo na znamenja, ki jih na rastlinah povzročajo različni biotični ali abiotični dejavniki. Ob močnejšem napadu lahko v tleh zavirajo rast rastlin in s tem povzročajo zakrnelost, lahko se pojavi tudi rumenenje listov.

Opis in bionomija

Edini razvojni stadij, ki je sposoben napasti in prodreti v koreninice gostiteljske rastline so ličinke druge stopnje (infektivne ličinke). Imajo močno ustno bodalo – stilet in šilast rep. V kolikor se iz ličink kasneje izlegajo samice, te močno nabrekajo, med tem ko ličinke samcev ostajajo vitkejše. Odrasla samica izleže med 200 in 250 jajčec. Za razvoj potrebujejo ogorčice veliko toplote, razvoj od jajčeca do odraslega osebka traja 4-5 tednov pri temperaturi med 20 in 25 °C. Celoten razvoj H. fici traja do dva meseca. Značilnost cistotvornih ogorčic je izrazit spolni dimorfizem. Samci so tanki nitasti črvički s topo zaobljenim repom in se lahko premikajo.

Telo ciste je limonaste oblike z dvema izboklinama, ena predstavlja ostanek vratu samice, druga pa je oblikovana v vulvin stožec. Povrhnjica ciste ima cikcakast vzorec, telo ciste je svetlo do temno rjave barve. Od ostalih vrst iz skupine Humuli (H. humuli, H. ripae, H. vallicola in H. litoralis) se cista H. fici morfološko razlikuje po mostu, ki deli fenestro – ambifenestralni tip.

Slika 1 Fotografije Heterodera fici pod mikriskopom (Fanelli in sod., 2019) A Ličinka druge razvojne stopnje s stiletom, slikana v jajcu B Sprednji del ličinke druge razvojne stopnje C Zadnji del (rep) ličinke druge razvojne stopnje D Rep samca z značilno konico repa E Samica na koreninah fige (Ficus carica) F cista G Samice in ciste H-J Strukture vulvinega stožca z jasno ilustracijo vulvine reže (na H), fenestralni del (na I) in bule (na J). Merilna lestvica: 20 µm (A-D, H-J); 200 µm (F); 500 µm (E, G)

Pomembne gostiteljske rastline

Rastline iz rodu Ficus: Figa (F. carica L.), gumovec (F. elastica Roxb.), avstralski smokvovec (F. rubiginosa Desf. ex Vent.), banjanovec (F. bengha­lensis L.), lirasti fikus (F. lyrata Warb.), pisanolistni fikus (F. australis Wild.) in benjamin (F. benjamina L.).

Varstvo

Širjenje ogorčic iz napadenih korenin je zelo počasno, saj se lahko na leto premaknejo samo za nekaj metrov od žarišča okužbe. Za njihovo širjenje na večje razdalje je najpogosteje odgovoren človek. Pri obdelavi tal s stroji lahko prenesemo zemljo z jajčeci / ličinkami oz. dele napadenih korenin. Ustrezni fitosanitarni ukrepi so najboljši način za preprečevanje širjenja ogorčic; pomembno je saditi zdrav rastlinski material, poznati njegov izvor, skrbeti za higieno vrtnarskega orodja ter kmetijske mehanizacije.

Načini zatiranja ogorčic

Preprečevanje širjenja s prej omenjenimi ukrepi je najučinkovitejši način obrambe pred temi škodljivci. V primeru, da se ogorčice na določeni površini razmnožijo jih lahko uspešno zatiramo z uporabo nematocidov, sajenjem rastlin, ki so slabi gostitelji ogorčic (npr. rastline iz družine kapusnic), solarizacijo tal ali biofumigacijo tal.

Uporabljeni viri

Di Vito, M., Inserra R. N. 1982. Effects of Heterodera fici on the Growth of Commercial Fig Seedings in Pots. Journal of Nematology 14(3): 416–418.

Di Vito, M. 1986. Effect of temperatures and fig root leachate on hatch of Heterodera fici. Nematol. medit. 14: 231–234.

Fanelli, E., Vovlas, A., Santoro, S., Troccoli, A., Lucarelli G., Trisciuzzi, N., De Luca, F. 2019. Integrative diagnosis, biological observations, and histopathology of the fig cyst nematode Heterodera fici Kirjanova (1954) associated with Ficus carica L. in southern Italy. ZooKeys 823: 1–19.