Hmeljev bolhač

Hmeljev bolhač je polifag, ki se prehranjuje na navadnem hmelju (Humulus lupulus L.), navadni konoplji (Cannabis sativa L. ssp. sativa var. sativa) in veliki koprivi (Urtica dioica L.). Ima različno preferenco do gostiteljskih rastlin in sicer se najraje prehranjuje na hmelju. V zadnjih desetih letih je hmeljev bolhač redno prisoten v hmeljiščih in mestoma povzroča veliko škodo.

Če se bolhači množično pojavijo, povzročijo škodo na mladih, komaj odgnanih rastlinah hmelja, na katerih poškodujejo liste, lahko tudi stebla. Bolhači povzročajo veliko škodo v toplem in sušnem vremenu, ko se intenzivno hranijo. V listni ploskvi izjedajo značilne okrogle luknjice. Spomladi so zelo izpostavljeni nasadi v bližini gozdov. Veliko škodo povzročajo v mlajših nasadih, predvsem prvoletnih, kjer ni veliko listne mase. Poletna generacija hmeljevega bolhača se pojavi konec julija in je množično prisotna v času storžkanja hmelja. Bolhači v poletnem času povzročajo poškodbe na listih hmelja, kar je sekundarnega pomena, večjo škodo pa povzročajo z izjedanjem storžkov hmelja, ki posledično porjavijo in iz njih izpada lupulin. Če bolhači pregriznejo vretence storžka, storžek postane rjave barve.

Hrošči hmeljevega bolhača so ovalne oblike, veliki le 1,5–2,5 mm, črne do kovinsko zelene barve in se na soncu značilno svetijo. Prezimijo kot hrošči pod odpadlim listjem in kamenjem. V Sloveniji imamo eno generacijo letno z dvema pojavljanjema, in sicer spomladi in poleti. Spomladi, ko se otopli, običajno v začetku aprila, se pojavijo prvi prezimeli bolhači. Poletna generacija bolhačev se pojavi konec julija, najštevilčnejši pojav pa je v začetku avgusta.