Hmeljeva listna uš

(Phorodon humuli (Schrank))

Magda Rak Cizej, 2018

Hmeljeva listna uš, je pomemben škodljivec hmelja, ki se na hmelju pojavlja vsako leto in na njem povzroča tako neposredno škodo (s sesanjem sokov zavira rast in razvoj rastline) kot posredno škodo (prenaša patogene viruse). Hmeljeva listna uš je heterociklična vrsta, katerih primarni gostitelji so rastline iz rodu Prunus, med katerimi je najpomembnejša domača sliva/češplja (Prunus domestica) in je prenašalec patogenih virusov na nekaterih koščičarjih (npr. šarka-Plum pox virus). Najdemo jo lahko tudi na (P. padus). Sekundarni gostitelj hmeljeve listne uši je hmelj (Humulus lupulus). Hmeljeva listna uš spada v družino pravih listnih uši Aphididae. Na hmelju se pojavlja vsako leto in sicer na vseh sortah hmelja in lahko popolnoma uniči pridelek hmelja.

Slika 1: Spodnja stran lista hmelja z množično prisotnostjo hmeljeve listne uši (foto: Rak Cizej)

Hmeljeva listna us_list

Slika 2: Hmeljeva listna uš v storžkih hmelja (foto: Rak Cizej)

Hmeljeva listna us v casu obiranja

Uši na listih in vrhovih poganjkov sesajo rastlinski sok. Uši najdemo na spodnji strani listov. Rastline napadene z ušmi, zaostanejo v rasti, oslabijo in so kržljave. Če zoper hmeljevi listni uši pravočasno ne ukrepamo, so posledice nepopravljive, rastline si ne opomorejo in lahko povzročijo popolno izgubo pridelka. V času oblikovanja storžkov se uši selijo v njihovo notranjost. Hmeljeva listna uš povzroča tudi neposredno škodo, saj je prenašalka mnogih virusov in virusom podobnih bolezni.

Hmeljeva listna uš prezimi v obliki jajčec na raznih koščičarjih, najraje na domači češplji v kotu med vejico in brstom. Spomladi se iz jajčec izvalijo uši temeljice, ki se na koščičarjih razmnožujejo nespolno. V naših podnebnih razmerah se razvije od tri do šest nespolnih rodov. Predvsem v tretjem in četrtem rodu se razvije veliko krilatih uši. Prve krilate uši na hmelju se običajno pojavijo konec aprila oziroma v začetku maja. Prelet krilatih uši na hmelju običajno traja od 38 do 58 dni, v povprečju pa 46 dni in sicer od začetka maja do prve dni julija. Prelet je najmnožičnejši v drugi in tretji dekadi meseca maja. Krilate uši sprva naseljujejo predvsem robove hmeljišč. Na hmelju krilate uši brez oploditve izležejo brezkrilne ličinke, iz katerih se lahko že po sedmih dneh izleže nov rod uši. Ena uš lahko ima do sto potomcev. Razvoj uši je posebno močan v začetku meseca junija. Konec poletja se na hmelju razvijejo krilate samice, ki preletijo nazaj na koščičarje in tam skotijo samice in samce. Oplojene samice izležejo jajčeca, ki prezimijo.

Slika 3: Odložena jajčeca hmeljeve listne uši na domači češplji v kotu med vejico in brstom. (foto: Rak Cizej)

Hmeljeva listna us_jajceca

Slika 4: Hmeljeva listna uš (uš temeljnica) (foto: Leskošek)

Hmeljeva listna us

Hitremu razvoju hmeljevih uši godi toplo in vlažno vreme, ko so temperature od 20 do 30 °C. Naseljujejo vse zelene rastlinske dele, predvsem liste in storžke. Najdemo jih na spodnji strani listov in so vidne s prostim očesom. Uši izločajo medeno roso (mano), posledično se zgornje ploskve listov svetijo. Na medeno roso se naselijo glivice, ki povzročajo sajavost. Sajavost zmanjšuje asimilacijsko sposobnost listov in posledično je ovirana rast hmelja. Od uši napadeni deli rastlin zaostanejo v rasti in se ne razvijajo naprej, tudi ko uši uničimo.

 Zatiranje hmeljeve listne uši izvedemo z insekticidi, ko na vzorcu 50 listov (25 listov naberemo v gornjih, 13 v srednjih, 12 v spodnjih delih rastlin) ugotovimo več kot 100 uši ali pa, ko na najbolj okuženih listih ugotovimo 300 do 400 uši. To je običajno takrat, ko se na listih začne pojavljati mana. Če je le mogoče počakamo, da je prelet uši v hmeljišče končan. Vsekakor pa je potrebno z zatiranjem uši končati, pred oblikovanjem storžkov, ker ko uši preidejo v storžek, jih ni mogoče uspešno zatreti. Če se uši sprva prerazmnožjo le na robu hmeljišča se z insekticidi aplicira le ob rob, kar je v skladu z integriranim pristopom. Za zatiranje hmeljeve listne uši upotevamo navodila Opazovalno-napovedovalne službe. Za zatiranje uporabljamo insekticide, ki so na seznamu dovoljenih sredstev za varstvo hmelja.

Dovoljena FFS za 2018

Priročnik za hmeljarje. Hmeljeva listna uš. Majer, D. in Čerenak, A. ur., Žalec, 2002, IHPS: s. 67

Campbell C.A.M., Muir R.C. 2005. Flight activity of the damson-hop aphid, Phorodon humuli. Annals of Applied Biology, s.109-118.

Žolnir M. 1978. Biologija hmeljeve listne uši v Savinjski dolini. Zaključno poročilo 1978.

Kač, M., Bolezni in škodljivci na hmelju.- Žalec, Kmetijska proizvajalna in poslovna zveza Žalec, (1957), 201 s.