Hmeljeva pepelovka

Podosphaera macularis (Wallr.) U. Braun & S. Takam.

Sebastjan Radišek, 2018

Hmeljeva pepelovka spada med pomembne bolezni hmelja, ki brez uporabe ustreznih fungicidov lahko povzroči izrazit izpad pridelka. Bolezen je bila prvič omenjena v 18. stoletju na območju grofije Kent v Angliji, kasneje pa se je razširila v večino držav pridelovalk hmelja z izjemo Južne Afrike in Avstralije, kjer so s strogimi karantenskimi ukrepi do sedaj uspeli preprečiti njeno razširitev. V začetku 20. stoletja so kot povzročitelja hmeljeve pepelovke določili glivo Sphaerotheca humuli, ki se je z nedavno taksonomsko revizijo preimenovala v Podosphaera macularis. O obsežnih izbruhih so poročali predvsem iz ZDA v državah vzhodnega dela (New York), kjer je v obdobju 1910-1920 povzročila ogromno škodo in prispevala k selitvi hmeljarske proizvodnje na zahodni del ZDA. Skoraj 80 let hmeljarstvo zahodnega dela ZDA ni poznalo te bolezni, v letu 1997 pa so na območju države Washington zabeležili obsežen izbruh, ki je močno prizadel več kot 800 ha nasadov. V Sloveniji je bolezen že dolgo znana po pojavu na divjem hmelju, v nasadih gojenega hmelja pa je do uvedbe prvih slovenskih žlahtnjenih sort leta 1970 in kasnejše introdukcije tujih občutljivih sort nismo poznali.

Gliva spada med obligatne parazite, ki lahko živijo na površini vseh zelenih rastlinskih organov. Tipična bolezenska znamenja na listih opazimo v obliki belih prašnih kolonij (Slika 1 in 2), ki se lahko v primeru mladih listov tudi združujejo in zajamejo celotno površino lista. Okužbe starejših listov so manj intenzivne s pojavom kloroz na mestu okužbe. Najbolj nevarne so okužbe cvetov (Slika 3 in 4) in razvijajočih se storžkov, saj okužbe povzročijo izrazite deformacije v razvoju. Močno okuženi cvetovi popolnoma zakrnijo in odpadejo. Okužbe starejših že razvitih storžkov so blažje in večinoma omejene le na del storžka (Slika 3 in 4), vendar pomembno vplivajo na zmanjšanje kakovosti pridelka. S krajšanjem dneva se pričnejo na okuženih mestih formirati spolna telesa (kleistoteciji) s katerimi gliva preživi preko zime. V deželah z milimi zimami lahko hmeljeva pepelovka preživi tudi v obliki micelija v brstih. V tem primeru se z okužbami poganjkov srečujemo že v spomladanskih mesecih. V Sloveniji prve okužbe zaznamo meseca junija in julija, najprej na občutljivih sortah kot sta npr. Magnum in Dana, v primeru ugodnih pogojev pa okužbe lahko zaznamo na večini sort.

Slika 1: Bolezenska znamenja na listih (foto: Radišek)

Hmeljeva pepelovka_list

Slika 2: Bolezenska znamenja na storžkih (foto: Radišek)

Hmeljeva pepelovka_storzki

Slika 3: Deformacije in zakrnelost listov (foto: Radišek)

Hmeljeva pepelovka_cvetovi

Slika 4: Okužbe storžkov v času obiranja porjavijo in posivijo, na njih se razvijejo kleistoteciji (foto: Radišek)

Hmeljeva pepelovka_storzki_1

Gliva P. macularis prezimi v obliki kleistotecijev ali kot micelij v okuženih brstih. Kleistoteciji dozorijo že v novembru, najkasneje pa do aprila naslednjega leta. Vsebujejo askuse z osmimi sporami, ki se pozno spomladi (konec aprila) sprostijo in okužijo mlade liste. Za sproščanje askospor je ključna vlaga in temperatura nad 10°C. V primeru prezimitve glive v brstih so okužbe vidne takoj ob odganjanju poganjkov. Mladi poganjki so popolnoma kolonizirani in pobelijo zaradi prisotnosti micelija ter nato zakrnijo (slika 3). Nadaljnje širjenje temelji na konidijih, ki se verižno formirajo na konidioforih. Širijo se predvsem z vetrom in za kaljenje ne potrebujejo vode. Okužbe nastajajo pri temperaturi od 8-28°C, pospešuje pa jih oblačno vreme z visoko vlago, pregnojenost ter pregosto sajenje rastlin. Na občutljivih sortah v optimalnih pogojih konidiji po 6 urah poženejo apresorij, predrejo povrhnjico in po 12-15 urah razvijejo havstorije v epidermalnih celicah. Po 5 dneh se na mestu okužbe razvije kolonija, ki že formira zrele konidije in posledično širi okužbo. Najbolj občutljivo je mlado tkivo, medtem ko so okužbe starejših listov in storžkov manj agresivne.

Slika 5: Hmeljeva pepelovka na mladih poganjkih, ki so se razvili iz okuženih brstov (foto: Radišek)

Hmeljeva pepelovka_poganjki

Preprečevanje hmeljeve pepelovke temelji na preventivnih škropljenjih, sajenju odpornih sort in ustrezni tehnologiji pridelave. Mehansko zatiranje opravimo ob rezi hmelja, ko z rezalnikom odstranimo bazalne dele lanskih trt z brsti v katerih hmeljeva pepelovka lahko preživi. V redkih primerih se v Sloveniji lahko po rezi pojavijo posamezni okuženi poganjki, ki jih mehansko odstranimo v času navijanja poganjkov. Prvi val obsežnih okužb nastane v mesecu juniju in juliju kot posledica sproščanja spor iz kleistotecijev. V tem času hmelj prične s cvetenjem, ki spada v občutljivo fazo. Zato v tem času izvajamo preventivna škropljenja, v primeru pojava bolezni pa uporabimo sistemične fungicide. V vegetacijskih obdobjih z zmernimi temperaturami, pogosto oblačnostjo in nizkimi temperaturnimi razlikami med dnevom in nočjo se v avgustu pogosto srečujemo z drugim valom okužb. Bolezen takrat prizadene predvsem razvijajoče se storžke, ki se deformirajo, v primeru že razvitih storžkov pa prihaja do lokalnih okužb, ki zmanjšujejo kakovost pridelka. Okužbe v tem času preprečujemo s kombinacijo preventivnih in sistemičnih fungicidov. Poleg omenjenega na pojav in razvoj okužb vpliva kombinacija rase glive P. macularis in odpornost sort. V Sloveniji smo nedavno določili rase Vb, V3 in V5 na katere so občutljive predvsem sorte Celeia, Magnum, Dana, Styrian Eureka in Styrian Kolibri.

Dovoljena FFS za 2018

Gent, D. H., Nelson, M. E., George, A. E., Grove, G. G., Mahaffee, W. F., Ocamb, C. M., Barbour, J. D., Peetz, A., and Turechek, W. W. 2008. A decade of hop powdery mildew in the pacific northwest. Online. Plant Health Progress doi:10.1094/PHP-2008-0314-01-RV.

Gent, D. H., Nelson, M. E., Grove, G. G., Mahaffee, W. F., Turechek, W. W., and Woods, J. L. 2012. Association of spring pruning practices with severity of powdery mildew and downy mildew on hop. Plant Dis. 96: 1343-1351

Neve, R. 1991. Hops. Chapman and Hall, London.

Radisek, S, Čerenak, A., Javornik, B. Žlahnjenje hmelja na odpornost na bolezni: postopki in tehnike pri selekciji križancev Hmeljarski bilten, ISSN 0350-0756, 2007, letn. 14, str. 5-10.

Radisek, S., Gent, D. H. Pojav nove rase hmeljeve pepelovke v ZDA. Hmeljar, ISSN 1318-6183, 2015, letn. 77, št. 1-12, str. 54.

Wolfenbarger, S. N., Massie, S. T., Ocamb, C., Eck, E. B., Grove, G. G., Nelson, M. E., Probst, C., Twomey, M. C., and Gent, D. H. 2016. Distribution and characterization of Podosphaera macularisvirulent on hop cultivars possessingR6-based resistance to powdery mildew. Plant Dis. 100:1212-1221.