Hrušev ožig

Hrušev ožig je gospodarsko pomembna bolezen sadnega drevja, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al. Bakterija je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme na sadilnem materialu (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. V Prilogi III omenjene Uredbe je seznam vseh varovanih območij v Evropski Uniji. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

V Sloveniji je bakterija E. amylovora obravnavana kot karantenski škodljivi organizem v varovanih območjih, in sicer za jablano, hruško in številne druge gostiteljske rastline (okoli 200 vrst) iz družine rožnic (Rosaceae). V Sloveniji smo izbruhe bolezni zabeležili v letih 2001, 2003, 2007, 2018 in 2020. Za zaščito sadilnega materiala sadnih rastlin so bila v Sloveniji vzpostavljena nevtralna in varovana območja, kjer smo ob potrjeni najdbi bolezni dolžni izvajati določene fitosanitarne ukrepe za omejitev širjenja. Več informacij o trenutnih razmejitvah in vzpostavljenih žariščih po Sloveniji najdete na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, 2019). Pogostost okužb niha iz leta v leto. Pojav bolezni je odvisen od vremenskih razmer, predhodnih starih okužb, časa cvetenja in sekundarnega cvetenja gostiteljskih rastlin. Bolezen lahko obvladujemo zgolj s preventivnimi ukrepi.

Hrušev ožig je izredno uničevalna bolezen predvsem kutin, jablan in hrušk, a se pojavlja tudi na več kot 200 različnih vrstah gostiteljskih rastlin iz družine rožnic (Rosaceae). Po vstopu v prevodni sistem rastline bakterija potuje po poganjku od vršička navzdol ter med potjo povzroča odmiranje rastlinskega tkiva. Vršički vej se zaradi bakterijskega delovanja ukrivijo, porjavijo in počrnijo. Kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka spominja na pastirsko palico, kar je najbolj prepoznaven simptom bolezni. Prav zaradi ožganega in gorečega oranžnega videza okuženih poganjkov se bolezen imenuje tudi ognjevka. Vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve. Značilno je, da obarvani in odmrli listi ne odpadejo.

Bakterija lahko v rastlino vstopi tudi prek cvetov, zato je v času, ko gostiteljske rastline cvetijo velika nevarnost razširjanja bolezni s čebelami in drugimi žuželčjimi opraševalci. Okuženi cvetovi hitro venijo, rjavijo in se sušijo. Plodiči, kjer so prisotni, porjavijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo). V tej fazi so bolezenska znamenja podobna okužbam s cvetno monilijo. Inkubacijska doba v primeru cvetnih okužb traja okoli 14 dni.

Z napredovanjem bolezni se pojavijo bolezenska znamenja tudi na lesu. Opazne so razpoke in rakaste rane na lesu. Če odstranimo lubje, opazimo na meji med zdravim in okuženim delom nekrotično obarvan žilni kambij. Ob toplem vremenu se iz razpok pogosto cedi bakterijski izcedek, ki je najprej mlečno bele barve, nato pa se spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi.

Znamenja, podobna hruševemu ožigu, lahko povzročajo tudi:

• na lesu: jablanov rak (Nectria galligena), bakterijski rak pečkarjev (Pseudomonas syringae syringae) ali druge bolezni lesa,
• na cvetovih: gliva Monilinia laxa ali bakterijske vrste iz rodu Pseudomonas,
• na mladih poganjkih: poškodbe žuželk (Janus compressus, Rhynchites caeruleus, Polycaon confertus),
• mraz, vročina, suša in mehanske poškodbe (npr. ožigi na listju pri hruškah zaradi visokih temperatur),
• fiziološke motnje (npr. prozoren in lepljiv izcedek na plodovih v primeru steklavosti ali pri sončnem ožigu).