Hrušev ožig

Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al.

UVHVVR, april 2025

Uvod

Razširjenost

Epidemija hruševega ožiga je bila v Evropi na višku med leti 1980-1990, ko kljub karantenskim ukrepom niso mogli omejiti širjenja bolezni in so se pojavljala vedno nova žarišča. Sedaj je bolezen razširjena v večini držav Evropske unije.

Status v Sloveniji: Pri nas smo večje izbruhe bolezni zabeležili v letih 2001, 2003, 2007, 2018, 2020 in 2024. Bolezen je splošno razširjena in zanjo v intenzivnih sadovnjakih, travniških sadovnjakih, ohišnicah in okrasnih zasaditvah ne veljajo več ukrepi omejevanja. Od leta 2023 v Sloveniji nimamo več vzpostavljenih varovanih območij. Zato je v Sloveniji opredeljen status za hrušev ožig:  “Navzoč: na vseh delih območja”.

Bolezenska znamenja

Na okužbo s hruševim ožigom posumimo, če je na gostiteljskih rastlinah katero od naslednjih bolezenskih znamenj:

• razpoke in rakaste rane na lesu, nekrotično obarvan žilni kambij ob odstranitvi lubja;
• brezbarvni do mlečno bel bakterijski izcedek, ki se s staranjem spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi;
• voden videz, hitro venenje, rjavenje in sušenje cvetov ter cvetnih šopov;
• kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka, ki spominja na pastirsko palico;
• ožgan videz okuženih poganjkov: mladi vršički se oranžno obarvajo, vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve;
• sprememba barve iz prejšnje alineje se prične ob listnem peclju in napreduje od glavne listne žile po listni ploskvi proti robu lista;
• plodovi potemnijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo);
• posušeni cvetovi, listi in mladi plodovi ne odpadejo, ampak ostanejo na rastlini tudi pozimi.

Na okužbo s hruševim ožigom posumimo tudi, če na gostiteljskih rastlinah ni vidnih znamenj, so pa bili izpolnjeni naslednji pogoji za okužbo s hruševim ožigom:

• občutljiva fenološka faza rastlin,
• ugodne klimatske razmere in
• prisotnost rastlin na območju ali v neposredni bližini območja, kjer so bile v preteklosti že ugotovljene okužbe.

Znamenja, podobna hruševemu ožigu, lahko povzročajo tudi:

• na lesu: jablanov rak (Nectria galligena), bakterijski rak pečkarjev (Pseudomonas syringae syringae) ali druge bolezni lesa,
• na cvetovih: gliva Monilinia laxa ali bakterijske vrste iz rodu Pseudomonas,
• na mladih poganjkih: poškodbe žuželk (Janus compressus, Rhynchites caeruleus, Polycaon confertus),
• mraz, vročina, suša in mehanske poškodbe (npr. ožigi na listju pri hruškah zaradi visokih temperatur),
• fiziološke motnje (npr. prozoren in lepljiv izcedek na plodovih v primeru steklavosti ali pri sončnem ožigu).

Način prenosa

Bakterija se lokalno širi kapljično, in sicer s pomočjo vetra in dežja, prenašajo jo ptice in žuželke ter človek s svojo aktivnostjo pri okuženih rastlinah. Na večje razdalje jo lahko prenesemo predvsem z okuženimi cepiči, podlagami ali sadikami ter prevoznimi sredstvi. Prenesejo jo lahko tudi ptice selivke.

Bakterija lahko preživi kot endofit, krajši čas pa tudi kot epifit. Če je bakterija na nekem območju že prisotna, se najpogosteje širi s čebelami in drugimi žuželkami, zlasti v času cvetenja. Bakterija vdre v rastlino skozi naravne odprtine, rane ali preko cveta in se na površini močno namnoži, zato so čebele še posebno učinkovit prenašalec bakterije.

Ukrepi v drevesnicah in matičnih nasadih

Pridelava in sajenje neokuženih sadik je eden najpomembnejših ukrepov za preprečevanje širjenja okužb. Z latentno okuženimi sadikami namreč lahko prenesemo bolezen na nova, še neokužena področja.

• Drevesnice in matični nasadi naj bodo ograjeni. S tem preprečimo gibanje po nasadih živalim ter nepooblaščenim osebam, ki lahko nenamerno razširjajo bakterije po nasadu ter na nove lokacije.
• Zaposlene seznanimo z biologijo bolezni, bolezenskimi znamenji ter ukrepi, ki jih je ob pojavu bolezni potrebno dosledno izvajati.
• Pred vsakim tehnološkim ukrepom izvajamo preglede nasadov na morebitna bolezenska znamenja.
• V času rastne dobe dela v drevesnici in matičnem nasadu opravljamo v času, ko ni rose in v lepem vremenu.
• V času nevarnosti za okužbo prekinemo dela v drevesnici in matičnem nasadu, ki predstavljajo tveganje za prenos okužbe (npr. rez, cepljenje in drugo rokovanje z rastlinami) oziroma izvajamo le neodložljiva opravila. Informacije o nevarnosti za okužbo s hruševim ožigom so objavljene na Agrometeorološkem portalu Slovenije, na zavihku prognostična obvestila (https://agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Index) in na spletnih straneh posameznih institucij, ki izvajajo opazovalno napovedovalno dejavnost.
• Prenos okužbe iz okuženega nasada ali okolice v drevesnico ali matični nasad preprečujemo z izvajanjem biovarnostnih (higienskih) ukrepov.

Dodatni ukrepi v drevesnicah

V drevesnici je rast rastlin bolj intenzivna in traja dlje časa kot v rodnem nasadu, zato je v ugodnih pogojih okužba možna ves čas trajanja rasti sadik, predvsem pa je nevaren čas cvetenja gostiteljskih rastlin. Ukrepe zato izvajamo ves čas rasti sadik.

• Za pridelavo sadik izberemo izolirano lokacijo. Pri izbiri površine za drevesnico dajemo prednost izboru njivske površine v bližini katere ni gostiteljskih rastlin hruševega ožiga, saj tako zmanjšamo možnosti za prenos bakterije iz gostiteljskih rastlin v okolici na sadike ter lažje pregledujemo in vzdržujemo okolico drevesnice prosto hruševega ožiga.
• V drevesnici sadike namakamo kapljično in ne z oroševanjem, da ne bi na ta način ustvarjali pogojev za okužbo in širili okužbe.
• V primeru, da so na cepiču že diferencirani cvetni brsti, bodo ti cveteli kmalu potem, ko cepiči odženejo. Takoj, ko opazimo primarne in sekundarne cvetne popke, te nemudoma oziroma še preden se cvetovi odprejo ročno odstranimo, saj sicer obstaja velika nevarnost, da pride do cvetne okužbe.

Dodatni ukrepi v matičnih nasadih

Rast v matičnem nasadu je precej bolj intenzivna kot v rodnem nasadu, zato v primeru ugodnih vremenskih pogojev ves čas intenzivne rasti obstaja nevarnost okužbe poganjkov. V matičnem nasadu je zelo pomembno izvajanje naslednjih ukrepov:

• Tudi matični nasad posadimo na čim bolj izolirani lokaciji oziroma na lokaciji, kjer je v okolici čim manj gostiteljskih rastlin.
• Matični nasad za rez cepičev proti toči zaščitimo s protitočnimi mrežami in se tako izognimo nastanku ran na drevesih, preko katerih bi v rastlino lahko vstopile bakterije.
• Priporočljiva je namestitev dodatnih zaščitnih mrežah, s katerimi potencialnim prenašalcem hruševega ožiga preprečimo dostop do rastlin.
• Matične nasade namakamo kapljično. Oroševanje izvajamo le izjemoma in sicer v času, ko ni nevarnosti za okužbo s hruševim ožigom.
• Matični nasad za rezanje cepičev režemo tako, da dobimo čim več enoletnih poganjkov, ki jih nato porežemo za cepiče. Na takih drevesih je zato malo starejšega lesa, kjer bi se lahko razvili cvetni brsti. Tako preprečimo cvetenje matičnih dreves in s tem zmanjšamo možnost okužbe v matičnem nasadu. Tiste cvetne brste, ki se vseeno razvijejo, moramo odstraniti še pred cvetenjem.

Biovarnostni (higienski) ukrepi v drevesnici in matičnih nasadih

• V drevesnico ali matični nasad nikoli ne vstopamo neposredno iz nasada. V primeru, da v drevesnico vstopimo neposredno iz nasada pred vstopom v drevesnico zamenjamo zaščitno obleko (nadenemo si čisto delovno obleko, ki je bila oprana na vsaj 90°C ali obleko za enkratno uporabo) in z delovne obutve temeljito očistimo zemljo in obutev razkužimo. Pri delu uporabljamo čiste rokavice. Rokavice med delom po potrebi zamenjamo ali temeljito razkužujemo. V primeru, da delo opravljamo z golimi rokami, je potrebno redno razkuževanje rok. Za razkuževanje rok je primerno sredstvo Spitaderm.

• Pri delu uporabljamo razkuženo orodje in opremo ali orodje in opremo, ki ga uporabljamo izključno na tej pridelovalni enoti.

Orodje in opremo med uporabo in po uporabi temeljito razkužimo z namenskimi dezinfekcijskimi sredstvi.

Za razkuževanje orodja, opreme in prostorov se uporablja:

• 70 % etanol ali 70 % izopropanol,
• komercialna sredstva kot so: Virocid (2% raztopina), Incidin, …,
• 10% raztopina varikine (1 del na 9 delov vode).

Pranje in čiščenje strojev ter opreme izvajamo z visokotlačno napravo.

• Priporočljivo je, da na vhodu v drevesnico namestimo razkuževalne bariere. Le te naj bodo nameščene tako, da delavci pri vstopu v drevesnico zagotovo stopijo v razkuževalno bariero in preko razkuževalne bariere v drevesnico prepeljemo tudi orodje in opremo, ki ga potrebujemo pri delu v drevesnici.

Splošna priporočila za izvajanje biovarnostnih (higienskih) ukrepov so dostopna na povezavi https://www.gov.si/teme/ukrepi-varstva-pred-skodljivimi-organizmi-rastlin/, priporočila za izvajanje biovarnostnih ukrepov za preprečevanje širjenja hruševega ožiga pa so podrobno opisana v priporočilih za obvladovanje hruševega ožiga v intenzivnih nasadih pečkarjev, travniških sadovnjakih, ohišnicah in okrasnih zasaditvah, ki so dostopna na IVR portalu (Integrirano varstvo rastlin – IVR).

Ravnanje v primeru suma na okužbo oziroma ob pojavu okužbe

Drevesnice in matične nasade redno (vsaj na 10 do 14 dni) pregledujemo na morebitni pojav bolezenskih znamenj hruševega ožiga. Ob sumu na pojav hruševega ožiga v drevesnici prekinemo vsa dela, ki predstavljajo tveganje za prenos okužbe (npr. rez, cepljenje in drugo rokovanje z rastlinami). V tem času izvajamo le neodložljiva opravila. Po potrebi poskrbimo za odvzem vzorca in preverbo povzročitelja bolezenskih znamenj v usposobljenem laboratoriju.

V primeru potrditve okužbe s hruševim ožigom v drevesnici ali matičnem nasadu oziroma ob pojavu okužbe je potrebno vse okužene rastline in rastline, ki bi lahko bile okužene (rastline v neposredni bližini oziroma rastline, ki se dotikajo okuženih rastlin) odstraniti in uničiti na način kot je to opisano v Priporočilih za obvladovanje hruševega ožiga v intenzivnih nasadih pečkarjev, travniških sadovnjakih, ohišnicah in okrasnih zasaditvah (poglavje rez in preprečevanje prenosa bolezni).

Po odstranitvi in uničenju rastlin s simptomi hruševega ožiga je potrebno v drevesnicah in matičnih nasadih povečati frekvenco pregledov na morebitni pojav bolezenskih znamenj hruševega ožiga (preglede ponavljamo na 2 ali 3 dni) ter ob pojavu bolezenskih znamenj na novih rastlinah poskrbeti za čim prejšnjo odstranitev ter uničenje teh rastlin.

Vse aktivnosti (dela v drevesnicah in matičnih nasadih) najprej opravimo na lokacijah, za katera se predvideva, da so neokužene, in šele potem na lokacijah, za katera se domneva, ali je zanje ugotovljeno, da so okužene s hruševim ožigom. Z delom najprej začnemo na mladem in zdravem rastlinskem materialu, nadaljujemo s starejšim, nazadnje pa se izvajajo aktivnosti na lokacijah z okuženim ali potencialno okuženim rastlinskim materialom, s čimer se izognemo prenosu hruševega ožiga na zdrave rastline.

Pri izvajanju vseh aktivnosti dosledno upoštevamo biovarnostne ukrepe.

Uporaba FFS v drevesnicah in matičnih nasadih

Uporaba fitofarmacevtskih sredstev (FFS), ki so registrirana za zatiranje hruševega ožiga v drevesnicah ter v matičnih nasadih nima tolikšnega pomena kot v rodnih nasadih. Z uporabo FFS lahko celo prekrijemo navzočnost bakterij, uporaba bakrovih pripravkov v času rastne dobe pa lahko negativno vpliva na rast in povzroči ožige na rastnih vršičkih.

V matičnih nasadih in drevesnicah je zelo pomembno tudi zatiranje potencialnih prenašalcev bakterije E. amylovora (uši in drugih škodljivih žuželk) z registriranimi insekticidi, saj obstaja nevarnost, da se s prenašalci okužba širi po drevesnici ali matičnem nasadu.

Aktualni podatki o FFS, ki so registrirani za zatiranje hruševega ožiga v drevesnicah in matičnih nasadih so dostopni v Seznamu registriranih FFS na spletni povezavi https://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/.

Aktualna napovedi o nevarnosti hruševega ožiga in priporočila za ukrepanje so objavljena v prognostičnih obvestilih, ki jih v okviru opazovalno napovedovalne dejavnosti pripravlja javna služba zdravstvenega varstva rastlin. Objavljena so na Agrometeorološkem portalu Slovenije, na zavihku prognostična obvestila (https://agromet.mkgp.gov.si/APP2/Prognostika/Index). Prognostična obvestila so objavljena tudi na spletnih straneh posameznih institucij, ki izvajajo opazovalno napovedovalno dejavnost. Na napovedi o varstvu se lahko tudi naročite in jih prejemate po elektronski pošti ali na SMS sporočila.

Uporabljeni viri

Hrušev ožig (Erwinia amylovora). 2004. Knapič V., Jankovič I. (Urednici). 1. Izd., Alex založništvo, svetovanje, trgovina, Krško: 144 str.

Ferlež Rus A., Snoj D., Žigon P., Kocja V., Miklavc J., Pajk P., Škerbot I. 2025. Priporočila za obvladovanje hruševega ožiga (Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al.) v intenzivnih nasadih pečkarjev, travniških sadovnjakih, ohišnicah in okrasnih zasaditvah.

UVHVVR. 2019. Hrušev ožig (lat. Erwinia amylovora). https://www.gov.si/teme/hrusev-ozig-erwinia-amylovora/ (november, 2023)