Hrušev ožig

Erwinia amylovora (Burill) Winslow et al.

Janja Lamovšek; november 2019

Hrušev ožig je gospodarsko pomembna bolezen sadnega drevja, ki jo povzroča bakterija Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al. Bakterija je uvrščena med nadzorovane nekarantenske škodljive organizme na sadilnem materialu (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve. V Prilogi III omenjene Uredbe je seznam vseh varovanih območij v Evropski Uniji. Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani storitev UVHVVR: “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/).

Preglednica: Seznam zadevnih gostiteljskih rastlin za škodljivi organizem E. amylovora

Hrušev ožig

V Sloveniji smo izbruhe bolezni zabeležili v letih 2001, 2003, 2007 in 2018. Za zaščito sadilnega materiala sadnih rastlin so bila v Sloveniji vzpostavljena nevtralna in varovana območja, kjer smo ob potrjeni najdbi bolezni dolžni izvajati določene fitosanitarne ukrepe za omejitev širjenja. Več informacij o trenutnih razmejitvah in vzpostavljenih žariščih po Sloveniji najdete na spletnih straneh Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR, 2019). Pogostost okužb niha iz leta v leto. Pojav bolezni je odvisen od vremenskih razmer, predhodnih starih okužb, časa cvetenja in sekundarnega cvetenja gostiteljskih rastlin. Zavedati se moramo, da lahko bolezen obvladujemo zgolj s preventivnimi ukrepi.

Hrušev ožig je izredno uničevalna bolezen predvsem kutin, jablan in hrušk, a se pojavlja tudi na več kot 200 različnih vrstah gostiteljskih rastlin iz družine rožnic. Po vstopu v prevodni sistem rastline bakterija potuje po poganjku od vršička navzdol ter med potjo povzroča odmiranje rastlinskega tkiva. Vršički vej se zaradi bakterijskega delovanja ukrivijo, porjavijo in počrnijo. Kljukasto ukrivljeni vršiček poganjka spominja na pastirsko palico, kar je najbolj prepoznaven simptom bolezni. Prav zaradi ožganega in gorečega oranžnega videza okuženih poganjkov se bolezen imenuje tudi ognjevka. Vejice in večje veje skupaj z listjem na poganjku venijo, se sušijo in postanejo pri jablani temno rjave, pri hruški črne barve, pri ostalih gostiteljskih rastlinah pa rdeče do rjave barve. Značilno je, da obarvani in odmrli listi ne odpadejo.

Bakterija lahko v rastlino vstopi tudi prek cvetov, zato je v času, ko gostiteljske rastline cvetijo velika nevarnost razširjanja bolezni s čebelami in drugimi žuželčjimi opraševalci. Okuženi cvetovi hitro venijo, rjavijo in se sušijo. Plodiči, kjer so prisotni, porjavijo, se posušijo in zgrbančijo (mumificirajo). V tej fazi so bolezenska znamenja podobna okužbam s cvetno monilijo. Inkubacijska doba v primeru cvetnih okužb traja okoli 14 dni.

Z napredovanjem bolezni se pojavijo bolezenska znamenja tudi na lesu. Opazne so razpoke in rakaste rane na lesu. Če odstranimo lubje, opazimo na meji med zdravim in okuženim delom nekrotično obarvan žilni kambij. Ob toplem vremenu se iz razpok pogosto cedi bakterijski izcedek, ki je najprej mlečno bele barve, nato pa se spremeni v jantarno rumeno do rjavo barvo in se strdi.

Znamenja, podobna hruševemu ožigu, lahko povzročajo tudi:

  • na lesu: jablanov rak (Nectria galligena), bakterijski rak pečkarjev (Pseudomonas syringae syringae) ali druge bolezni lesa,
  • na cvetovih: gliva Monilinia laxa ali bakterijske vrste iz rodu Pseudomonas,
  • na mladih poganjkih: poškodbe žuželk (Janus compressus, Rhynchites caeruleus, Polycaon confertus),
  • mraz, vročina, suša in mehanske poškodbe (npr. ožigi na listju pri hruškah zaradi visokih temperatur),
  • fiziološke motnje (npr. prozoren in lepljiv izcedek na plodovih v primeru steklavosti ali pri sončnem ožigu).

Slika 1: Hrušev ožig na pladem poganjku jablane (foto: arhiv KIS)

Slika 1: Hrušev ožig

Slika 2: Širjenje bakterije po poganjku (foto: arhiv KIS)

Slika2 Hrušev ožig

Slika 3: Okuženo drevo hruške (foto: arhiv KIS)

Slika3 Hrušev ožig

Slika 4: Rdečkast bakterijski izcedek na mladem poganjku (foto: arhiv KIS)

Slika4 Hrušev ožig

Slika 5: Okužen poganjek jablane se ukrivi v obliko pastirske palice (foto: arhiv KIS)

Slika5 Hrušev ožig

Slika 6: Bakterijski izcedek je privlačen za žuželke, ki so pomemben dejavnik pri širjenju bolezni (foto: arhiv KIS)

Slika6 Hrusev ozig

Manjša populacija bakterij E. amylovora prezimi v neopaznih razjedah v lubju dreves okuženih z bakterijo. S povišanjem temperatur v spomladanskem času se dejavnost bakterij poveča. Del bakterij se iz lubja prebije na površino debla v obliki značilnega mastnega izcedka. Bakterije se z lubja do cvetov prenesejo z žuželkami, ki pridejo v stik z izcedkom, ali kapljično z dežjem in vetrom.

Ko se bakterija oprime na brazdo pestiča, se prične razmnoževati, a ob tem še ne povzroča bolezenskih znamenj. Velikost končne populacije je odvisna predvsem od temperature okolice in števila okuženih cvetov. Do cvetnih (primarnih) okužb pride, ko se celice bakterij sperejo z brazde pestiča do cvetišča (razširjen del cvetnega peclja pod pestičem), od koder bakterije vstopijo v rastlino skozi naravne odprtine. Tveganje za cvetne okužbe je največje, ko je presežen temperaturni prag (med 15,5 in 18 °C). Omočenost cvetov ter toplota pospešijo nadaljnje okužbe in razvoj bolezenskih znamenj. Napovedovalni modeli (npr. MARYBLYT) statistično ovrednotijo verjetnost pojava cvetnih okužb glede na podatke o temperaturi in količini padlega dežja.

Naslednja stopnja so okužbe poganjkov, plodov in debel (sekundarne okužbe). Na tej stopnji bakterija za povzročanje bolezni potrebuje ranjeno tkivo. Ranice lahko nastanejo zaradi vbodov žuželk med prehranjevanjem, močnih vetrov, dežja in toče.

Primarne in sekundarne okužbe se širijo med poletjem, v kolikor so pogoji ugodni. Škoda zaradi bolezni je v odvisna od vrste in sorte gostiteljske rastline ter od okolja, starosti in prehranjenosti rastline. Mlajše rastline so običajno bolj dovzetne za hrušev ožig kot starejše ali počasi rastoče rastline. Bolj občutljive so prav tako rastline, ki so pregnojene z dušikom in zato hitreje rastejo.

Preventivni ukrepi

Najboljša preventiva temelji na:

  • izbiri odpornih ali vsaj tolerantnih sort rastlin (zaradi večjega povpraševanja po določenih sortah, se je sajenje občutljivih sort jabolk (npr. Fuji, Gala, Pink Lady) povečalo,
  • izbiri odpornih podlag (npr. podlagi M9 in M26 sta izjemno občutljivi),
  • rednem opazovanju razvoja rastlin in pojava bolezenskih znamenj (večja pozornost na prepoznavanju cvetnih okužb),
  • pravilni prehrani rastlin,
  • temeljitem izrezovanju okuženih delov rastlin (cca. 20-30 cm pod vidno obolelim tkivom) ter razkuževanju orodja (npr. 70 % etanol),
  • uničenju močno obolelih rastlin (zažig),
  • prilagojenem izvajanju tehnoloških ukrepov v nasadih, ki upošteva biologijo razvoja bakterije in njen razmnoževalni potencial.

Kemično obvladovanje

Hrušev ožig je bakterijska bolezen, zato nobeno sredstvo razen antibiotikov ni popolnoma učinkovito. Delno zavirajoče delujejo sredstva na osnovi bakra in antagonistični pripravki (Amylo-X). Več o varstvu si preberite v dokumentu Obvladovanje hruševega ožiga (prenovljena izdaja, maj 2019).

Obvladovanje hruševega ožiga. Prenovljena izdaja (Ur. Primož Pajk, UVHVVR), maj 2019 https://www.gov.si/assets/organi-v-sestavi/UVHVVR/Zdravje-rastlin/Skodljivi-organizmi-rastlin/Hrusev-ozig/obvladovanje_2019_WEB.pdf (november, 2019)

UVHVVR. 2019. Hrušev ožig (lat. Erwinia amylovora). https://www.gov.si/teme/hrusev-ozig-erwinia-amylovora/ (november, 2019)