Anthonomus pomorum L.
Jablanov cvetožer
Kazalo: Jablanov cvetožer
Jernej Lončar, oktober 2019
Uvod
Jablanovega cvetožera uvrščamo v družino rilčkarjev (Curculionidae) in je pomemben škodljivec v nasadih jablan. Najdemo ga po vsej Evropi, severni Afriki in Aziji. Pojavlja se predvsem v intenzivnih nasadih, pogosteje v tistih, ki so v bližini gozdov. Ob močnih napadih škodljivec povzroči precej veliko škodo. Škoda je še posebej očitna v letih, ko je cvetni nastavek slabši in v letih, ko se cvetenje jablane zaradi nizkih temperatur zraka podaljša. Redko se pojavi tudi na hruškah. Napadeni cvetovi rumenijo in se posušijo, posledično ni plodov. Hrošči postanejo aktivni zgodaj spomladi, ob povprečni temperaturi zraka 10ᵒC, ko se začnejo intenzivno hraniti na cvetnih brstih.
Jablanov cvetožer (Anthonomus pomorum L.)
Poškodbe
Škodo povzročajo ličinke, ki objedajo prašnike, pestiče in osnove venčnih listov. Te se izležejo iz jajčec, ki jih samica odloži skozi luknjice v cvetnem brstu, ki jih predhodno zvrta s pomočjo rilčka in so opazne s prostim očesom. Odlaganje jajčec je najintenzivnejše v fenofazi mišjega ušesa (ff C3, BBCH 54). Samica odloži od 40 do 50 jajčec in po 4 do 14 dneh, ko se cvet že dovolj razvije, se iz jajčec izležejo ličinke. Poškodovani so le cvetovi, v katerih so bila jajčeca odložena vsaj teden dni pred cvetenjem. V primeru, da se cvetovi odprejo prej, ličinke propadejo. V letih, ko je pomlad dolga in hladna, se cvetni brsti razvijajo počasneje. Takrat ima samica več časa za odlaganje jajčec in povzroči več škode.
Slika 1: Poškodbe cvetnih brstov zaradi ličink jablanovega cvetožerja (foto arhiv KIS)
Opis in bionomija
Hrošči so dolgi 3,5 do 6 mm. Samci so običajno nekoliko manjši od samic. So črno rjave barve in pokriti s sivkastimi dlačicami. Na zadnji tretjini pokrovk je vidna sivobela proga v obliki črke »V« s temno obrobo. Na glavi imajo izrazit rilček, ki predstavlja eno tretjino njihove dolžine. Po parjenju, ki poteka konec februarja, do sredine marca, samice začnejo odlagati jajčeca. Ta so velika 0,5 do 0,7 mm in so belo prozorne barve. Ličinke, ki jih najdemo v prizadetih cvetovih, so dolge 6 do 8 mm. Izlegle ličinke so bele barve, z razvojem postanejo nekoliko bolj rumene. So breznoge in imajo temno rjavo glavo. Po 2 do 3 tednih se zabubijo, kar traja 6 do 11 dni. Iz bube se razvijejo odrasli hrošči, ki se nato še nekaj tednov hranijo na jablanovih listih (s tem ne povzročajo gospodarske škode). V sredini julija si poiščejo primerna mesta za prezimovanje (staro lubje, listni opad, bližnji gozd) in tam preživijo do naslednje pomladi.
Slika 2: Ličinka (buba) jablanovega cvetožerja (foto arhiv KIS)
Slika 3: Odrasel hrošč jablanovega cvetožera (foto Pickford I., Agrii.co.uk)
Varstvo
Jablanov cvetožer je škodljivec, ki se ne pojavlja vsako leto v enakem obsegu, zato varstva s škropljenjem ne izvajamo preventivno, ampak le v primeru, da število osebkov preseže prag škodljivosti. Število osebkov ugotavljamo z metodo stresanja ali tolčenja vej. V tem primeru je prag škodljivosti presežen, če na 100 vejah ulovimo več kot 20-30 hroščev. Sicer pa prag škodljivosti običajno določamo z ugotavljanjem števila vbodov v cvetne brste in določanjem števila jajčec. Prag škodljivosti je presežen, če ob pregledu brstov najdemo 15-30 % nabodenih cvetnih brstov, ali 15 % nabodenih brstov z jajčeci.
Preventivni ukrepi
Preventivno težko ukrepamo, saj hrošči prezimijo v gozdovih v okolici nasadov. Če gozdov ni v bližini, prezimijo v listnem opadu in odpadnem vejevju, ki je ostalo od rezi sadnih dreves. Če to odstranimo, mu odvzamemo potencialen prostor za prezimovanje.
Nekemično zatiranje
Na zmanjšanje številčnosti jablanovega cvetožera lahko vplivamo na način, da v nasadih obesimo gnezdilnice za prostoživeče ptice, ki jim žuželke predstavljajo pomemben vir hrane.
Kemično zatiranje
Kemična sredstva uporabimo le ob ugotovljenem preseženem pragu škodljivosti ali veliki pojavnosti odraslih osebkov v začetku pomladi. Hrošče je potrebno zatirati preden je glavnina jajčec odložena, do fenofaze mišjega ušesca. Škropljenje opravimo pri temperaturah višjih od 12 ⁰C, ko je aktivnost hroščev največja. Trenutno je za zatiranje jablanovega cvetožera registriran insekticid na osnovi aktivne snovi fosmet. Zaradi varstva opraševalcev je potrebno škropljenje opraviti najkasneje 14 dni pred začetkom cvetenja.
Uporabljeni viri
AgroAtlas. Škodljivci.
http://www.agroatlas.ru/en/content/pests/Anthonomus_pomorum/index.html
Alford D.V., 2016. Pests of Fruit Crops: A colour Handbook, second edition. Abingdon, CRC Press, 462 str.
Fito.info. Seznam registriranih fitofarmacevtskih sredstev.
http://spletni2.furs.gov.si/FFS/REGSR/index.htm
Janežič F., 1951. Varstvo rastlin pred boleznimi in škodljivci. Ljubljana, Državna založba Slovenije, 567 str.
Matko B., Mešl M., Miklavc J., Munda A., Ferlež Rus A., Bajec D., 2018. Varstvo jablan pred boleznimi in škodljivci.
Plantwise Knowledge Bank. Seznam škodljivcev.
https://www.plantwise.org/knowledgebank/datasheet/5741#
Vrabl S., 1999. Posebna entomologija: škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski trti. Maribor, Fakulteta za kmetijstvo, 172 str.
Workman K. 2013. Enemies of the past?