Jablanov rak

Jablanov rak je gospodarsko pomembna bolezen jablan in hrušk, okužuje pa tudi druge vrste iz rodov Malus in Pyrus. Povzroča propad posameznih vej ali debel. Mlada drevesa, predvsem cepljena na šibke podlage (M9) lahko v celoti propadejo. Uvrščena je na seznam nadzorovanih nekarantenskih škodljivih organizmov (NNŠO) na razmnoževalnem materialu sadnih dreves rodov Cydonia, Malus, Pyrus, Juglans (Izvedbena uredba Komisije EU 2019/2072, priloga IV), za katere veljajo posebne fitosanitarne zahteve (ničelna toleranca). Predpisani ukrepi za doseganje določene tolerance so na spletni strani UVHVVR, na storitvi “Prijava na preverjanje znanja s področja zdravja rastlin«. (https://www.gov.si/drzavni-organi/organi-v-sestavi/uprava-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/storitve-uprave-za-varno-hrano-veterinarstvo-in-varstvo-rastlin/)

Gliva prodira v drevo skozi rane in povzroča propad prevodnega kambijskega tkiva. Na mestih okužbe se lubje ulekne, potemni in razpoka. Gliva raste radialno in sčasoma zaobjame celoten obseg poganjka. Zaradi prekinjenega pretoka vode in hranil se listje in poganjki nad okuženim mestom pričnejo sušiti, podobno kot pri okužbi s cvetno monilijo. Drevo poškodovani del obda z ranitvenim kalusom, zato na tem mestu nastane globlja, razbrazdana rakasta rana koncentrične oblike. Gliva lahko okuži tudi plodove in povzroča njihovo gnitje.

Gliva prezimi kot micelij v okuženem tkivu ali v obliki rdečkastih trosišč (peritecijev) iz katerih se spomladi sproščajo askospore preko katerih se gliva širi po nasadu. Največ okužb je običajno v času brstenja in cvetenja jablan, še posebej, če takrat pogosto dežuje. Gliva je izrazit parazit ran; mehanske poškodbe, ki nastajajo v krošnji z drgnjenjem vej, poškodbe od pozebe in insektov ter drobne ranice v pazduhah vej predstavljajo glavna vdorna mesta za glivo. Pomembno vdorno mesto je tudi cepljeno mesto. Na novih rakastih ranah se najprej oblikujejo belkasta trosišča s konidiji, ki vršijo nove okužbe predvsem znotraj krošnje okuženih dreves. Jeseni se na površini ran oblikujejo periteciji iz katerih se v mokrem vremenu sproščajo askospore s katerimi se rak širi na večje razdalje. Takrat gliva okuži drevo tudi preko ranic, ki nastajajo ob odpadanju listja.

Preventivni ukrepi

Potrjene certificirane sadike morajo biti popolnoma brez okužb. Drevo je potrebno varovati pred mehanskimi poškodbami in izvajati vse ukrepe za preprečevanje njihovega nastanka. V pregostih krošnjah pogosteje prihaja do drgnjenja vej, zato je potrebna redna rez in vzdrževanje zračne krošnje. Rez izvajamo v suhem vremenu in ob tem odstranjujemo okužene poganjke in odmrla drevesa. Večje rane je priporočljivo premazati s pripravki za premazovanje ran. Nasade redno pregledujemo tudi poleti in izrezujemo poganjke, ki kažejo znamenja bolezni. Okužene dele rastlin je potrebno odnesti iz nasada in sežgati. Bujno rastoča drevesa so dovzetnejša za okužbe, zato z gnojenjem ne gre pretiravati.

Nekemično varstvo

V času odpadanja listja je lahko učinkovita uporaba biotičnih pripravkov na osnovi antagonističnih mikroorganizmov, med njimi nekaterih izolatov bakterije Bacillus subtilis ter glive Trichoderma viride, ki lahko preprečujejo okužbe z jablanovim rakom. Za ta namen uporabe ti pripravki pri nas niso registrirani.

Kemično varstvo

Proti jablanovem raku učinkujejo kontaktni pripravki, ki jih uporabljamo za preventivno varstvo pred jablanovim škrlupom. Pomembna so škropljenja z bakrovimi pripravki v času odpadanja listja, ki jih je v primeru deževne in tople jeseni priporočljivo izvesti večkrat. Z bakrovimi pripravki škropimo tudi spomladi, v času brstenja.